Slovenija si je v 20 letih v EU zaradi poznavanja tematik največji ugled pridobila na področjih Zahodnega Balkana in notranjih zadev, kar je po besedah veleposlanika Rada Genoria prispevalo k dobri kadrovski zastopanosti v diplomaciji in agencijah s področja notranjih zadev. Najvišjega uradniškega položaja v komisiji sicer Slovenija še ni dobila.
“Kolegi iz drugih držav članic nam priznavajo, da je Slovenija zgledna članica,” je v pogovoru za STA povedal Genorio in dodal, da pri Sloveniji cenijo izpolnjevanje zavez, stremljenje h kompromisom in spodbujanje skupnih rešitev.
“Vidijo, da smo trdni podporniki solidarnosti in lojalnega sodelovanja med državami članicami,” je še poudaril nekdanji slovenski stalni predstavnik pri uniji, ki trenutno na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve opravlja naloge posebnega odposlanca za institucionalne zadeve EU.
Slovenija je bila po njegovih besedah z drugimi članicami in partnerskimi državami solidarna v vseh ključnih trenutkih. Izpostavil je finančno pomoč Grčiji, ko se je ta znašla v finančni krizi, pomoč slovenskih gasilcev pri poplavah in požarih, pa tudi pomoč slovenskih policistov v Severni Makedoniji od začetka begunske krize pred približno desetimi leti pa vse do danes.
Genorio je pojasnil, da je bila Slovenija prva država, ki je svoje policiste tedaj poslala na makedonsko-grško mejo, s čimer je EU dala znak, da se je odzvala. Poleg tega je dala pobudo za sestanek pri tedanjem predsedniku komisije Jean-Claudu Junckerju o sodelovanju med državami na zahodnobalkanski migracijski poti, je dodal.
Kot je povedal, si je s tem in že prej s pomočjo drugim srednje- in vzhodnoevropskim državam pri skupnem vstopu v schengensko območje leta 2007 pridobila ugled na področju notranjih zadev.
Tudi to pa je leta 2019 pripomoglo k imenovanju tedanje generalne direktorice na notranjem ministrstvu Nine Gregori za izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada, ki ga je leta 2022 nasledila Agencija EU za azil, je dejal. Gregori je sredi meseca dobila nov petletni mandat na čelu agencije.
Slovenci so po podatkih posebnega odposlanca dobro zastopani v agencijah s področja notranjih zadev in pravosodja, med drugim v Europolu, zastopanost v generalnem direktoratu Evropske komisije s tega področja pa je precej slaba.
Podobno velja za generalne direktorate za obrambo, za ekonomske in finančne zadeve ter za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov.
Bolje je medtem Slovenija zastopana v generalnem direktoratu za notranji trg, v katerem eno od direktorskih mest zaseda Mary Veronica Tovšak Pleterski, in generalnem direktoratu za civilno zaščito in humanitarne operacije, kjer je direktorica Mihela Zupančič Magovac.
Na najvišjem položaju v komisiji je od Slovencev trenutno diplomatka Marjeta Jager, ki je namestnica generalnega direktorja, pristojnega za mednarodna partnerstva. Bdi nad direktorati za trajnostno razvojno politiko, za trajnostno financiranje, naložbe in delovna mesta ter za zeleni dogovor.
Enakovreden položaj ima v Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) diplomat in nekdanji zunanjepolitični svetovalec tedanjega predsednika republike Boruta Pahorja Marko Makovec. Od leta 2020 je namestnik generalnega direktorja za države Zahodne Evrope, Zahodnega Balkana, Turčijo in Veliko Britanijo.
Na področju diplomacije je sicer Slovenija glede na delež prebivalcev v EU izjemno dobro zastopana, je povedal Genorio. Trenutno Melita Gabrič vodi misijo EU v Kanadi, v preteklosti pa so Slovenci vodili še predstavništva v Severni Makedoniji, Kosovu, Črni gori, pa tudi na Papui-Novi Gvineji in Gvajani.
Slovenski diplomati so torej še posebej uspešni pri potegovanju za vodenje misij na Zahodnem Balkanu. Gre za še eno področje, kjer ima Slovenija ugled in pomembno vlogo v uniji, meni dolgoletni slovenski diplomat.
“Našo vlogo primarno vidijo v tem, da zaradi nekdanje skupne države poznamo njihov pravni okvir in vemo, kaj je treba narediti glede zakonodaje. Prisluhnejo pa nam tudi zato, ker poznamo jezik in mentaliteto,” je povedal Genorio, ki je predstavništvo pri EU vodil med letoma 2010 in 2016.
V zunanji politiki EU trenutno pomemben položaj zaseda še nekdanja uradna govorka Evropske komisije za zunanje zadeve Maja Kocijančič, ki je svetovalka predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V kabinetu predsednice komisije Ursule von der Leyen medtem politike na področju zunanjih odnosov koordinira Martina Lodrant.
Slovenci, ki jih je v institucijah in agencijah EU v Bruslju, Luxembourgu in številnih drugih mestih po Evropi okoli 1000, pa imajo vidno vlogo tudi na področju prevajanja oz. tolmačenja. Valter Mavrič vodi generalni direktorat za prevajanje v sekretariatu Evropskega parlamenta, Filip Majcen pa je direktor v generalnem direktoratu za prevajanje na komisiji.
Slovenec tako trenutno zaseda mesto generalnega direktorja v parlamentu, na Svetu EU pa je med letoma 2005 in 2011 generalni direktorat za pravosodje in notranje zadeve vodil nekdanji slovenski minister Ivan Bizjak.
V Evropski komisiji medtem Slovenija najvišjega uradniškega položaja – vodje generalnega direktorata – v 20 letih za razliko od več drugih članic, ki so se uniji pridružile leta 2004 ali kasneje, še ni dobila.
“To je pa naslednje stremljenje, zaenkrat ga še nimamo, morda se bo to v nekaj letih spremenilo,” je povedal Genorio in dodal, da bo morala tudi slovenska politika kaj narediti pri lobiranju za najvišja mesta.
