Hedy Lamarr je bila ena najbolj občudovanih in nedvomno najlepših igralk zlate dobe Hollywooda. Rodila se je leta 1914 (kot Hedwig Eva Maria Kiesler) v bogati judovski družini. Leta 1937 je zbežala najprej v Pariz, od tam v London in nato v ZDA, kjer si je ustvarila filmsko kariero.

Med drugim je znana po vlogi v kontroverznem filmu Ekstaza, ki ga je leta 1933 režiral Gustav Machaty (štiri leta prej se je podpisal pod režijo Erotikona z Ito Rino v glavni vlogi). Film Ekstaza je zaradi erotičnih prizorov in golote tedaj še ne 20-letne igralke izzval škandal. Slavna igralka je bila "javnosti znana tudi po mnogih škandalih v zasebnem življenju, le redko kdo pa je vedel, da je bila tudi izjemna izumiteljica," so zapisali v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Mobilna telefonija, WI-FI, Bluetooth ...
V drugi svetovni vojni odkrita nasprotnica nacistične Nemčije. Leta 1942 je prijavila patent oziroma sistem frekvenčnih skokov za daljinsko upravljanje torpeda, ki ga je razvila s skladateljem Georgeem Antheilom (1900–1959). Ameriška mornarica izuma ni izkoristila, se pa tehnologija še danes uporablja za prenosne telefone in za naravnavanje frekvenc.

Kot piše na spletni strani dunajskega muzeja, brez njenega daljnosežnega izuma danes mobilna telefonija, WI-FI ali Bluetooth ne bi bili predstavljivi. Čeprav ji izum v času življenja ni prinesel ne zaslužka ne slave, velja za veliko inovatorko, zato se mednarodni dan izumiteljev praznuje 9. novembra, na njen rojstni dan. Umrla je leta 2000 na Floridi.

"Moja mati je živela v Ameriki, a njeno srce je bilo na Dunaju," je o svoji materi dejal leta 1947 rojeni Anthony Loder. Za razstavo, ki so jo prvotno odprli novembra 2019 prav v rodnem mestu Hedy Lamarr, je njen sin dal na razpolago predmete iz svojega arhiva. "Razstava predstavlja različne vidike življenja in dela igralke in izumiteljice Hedy Lamarr, ki je bila filmska zvezda in znanstvena inovatorka na področju brezžičnih komunikacij," pa je povedala Danielle Spera, direktorica dunajskega Judovskega muzeja.

"Judovska zgodovina ni samo holokavst"
V mariborski sinagogi, ki zdaj gosti to razstavo, so v prvi vrsti počaščeni zaradi sodelovanja Judovskega muzeja Dunaj, ki je ena najpomembnejših ustanov na svetu na področju judovske zgodovine. A poudarjajo, da je neobičajna tudi sama tema razstave. "Velikokrat nas ljudje povezujejo predvsem s holokavstom. A judovska zgodovina ni samo holokavst in to želimo tudi predstaviti javnosti," je direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.

Mariborska sinagoga je eden najpomembnejših spomenikov judovske kulturne dediščine na slovenskih tleh in obenem ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednjeevropskem prostoru. Zgrajena je bila verjetno okoli leta 1300, prvič omenjena pa leta 1354. Od leta 2011 v njej deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, njegov glavni namen pa je preučevanje, ohranjanje in negovanje judovske dediščine v Sloveniji. Sinagoga je bila leta 2015 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Od pomladi znova sanirana sinagoga
Hedy Lamarr posvečena razstava je prvi dogodek pod streho mariborske sinagoge po nekajmesečnem zaprtju zaradi nujnih sanacijskih del. Začasno so jo zaprli jeseni lani zaradi saniranja težav z vlago v objektu, ki so zdaj odpravljene. Objekt je tudi na novo prepleskan in tako je lahko v njem znova stekel program. "Ko smo načrtovali delo za letošnje leto, smo se zavestno odločili, da ob ponovnem odprtju naredimo nekaj, kar presega naše običajne okvire," je še dejal direktor Sinagoge Maribor.

Razstavo Lady Bluetooth, ki je na ogled do 28. oktobra, je kurirala Andrea Winklbauer, sicer kustosinja Judovskega muzeja Dunaj.