3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 

PODOMAÊNA TUJA 

ZEMLJEPISNA IMENA 

V SLOVENSKIH 

ATLASIH SVETA 

DRAGO KLADNIK

Drago Kladnik 

Naziv: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, raziskovalno-razvojni 

sodelavec 

Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 

Ljubljana, Slovenija 

Faks: +386 (0)1 200 27 34 

Telefon: +386 (0)1 200 27 31 

E-po{ta: drago.kladnik@zrc-sazu.si 

Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm 

Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral. Leta 1979 je 

diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 

leta 1999 magistriral na Interdisciplinarnem podiplomskem {tudiju 

prostorskega in urbanisti~nega planiranja, organiziranem na Fakulteti za 

gradbeni{tvo in geodezijo, leta 2007 pa doktoriral na Oddelku za geografijo 

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 1979 dela na Geografskem 

in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 

akademije znanosti in umetnosti. 

Njegova glavna raziskovalna usmeritev je bila agrarna geografija, znotraj 

nje pa problematika rabe tal in me{ana delavsko-kme~ka gospodinjstva. 

V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja z zemljepisnimi imeni in izrazi, regionalizacijami, 

kartografijo in pripravo temeljnih geografskih knji`nih del. 

Njegova bibliografija obsega pribli`no 700 enot. Leta 1977 je prejel Kidri- 

~evo nagrado za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo 

nagrado Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado 

Filozofske fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru- 

{tev Slovenije.


PODOMAÊNA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA V SLOVENSKIH ATLASIH SVETA 

Drago Kladnik


PODOMAÊNA TUJA ZEMLJEPISNA 

IMENA V SLOVENSKIH ATLASIH SVETA 

Drago Kladnik 

LJUBLJANA 2007



Drago Kladnik 

© 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 

Urednik: Drago Perko 

Recenzenta: Jurij Kunaver, Alenka [ivic-Dular 

Kartografki: Jerneja Fridl, Mateja Breg 

Prevajalec: Donald F. Reindl 

Oblikovalec: Drago Perko 

Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 

Za izdajatelja: Drago Perko 

Zalo`nik: Zalo`ba ZRC 

Za zalo`nika: Oto Luthar 

Glavni urednik: Vojislav Likar 

Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. 

Tiskarna: Littera picta, d. o. o., Ljubljana 

Naklada: 400 izvodov 

Naslovnica: Izsek zemljevida Zahodna poluta na listu Obraz cele zemlje v polutah, prvem od osemnajstih 

listov v Cigaletovem Atlantu (1869–1877), kjer so podoma~ena tuja zemljepisna imena prvi~ 

sistemati~no obdelana in grafi~no ponazorjena. 

Avtor fotografije na predlistu je Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oroèn Adami~. 

Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 

CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 

81'373.21 

912.44(497.4):81'373.21 

KLADNIK, Drago, 1955– 

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta / Drago Kladnik ; 

[kartografka Jerneja Fridl ; prevajalec Donald F. Reindl]. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, 

2007. – (Geografija Slovenije; 14) 

ISBN 978-961-254-026-5 

235420672 

4




Drago Kladnik 

UDK: 81'373.21 

912.43(497.4):81'373.21 

COBISS: 2.01 

IZVLEÊK 

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta 

[tudija predstavlja raznovrstne vidike rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov 

v sloven{~ini. Kartografska raba teh imen je oprta na skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. Podrobno je 

predstavljena problematika rabe podoma~enih tujih zemljepisnih imen v vseh pomembnej{ih slovenskih 

atlasih sveta, pa tudi v Velikem splo{nem leksikonu in slovarskem delu najnovej{ega Slovenskega 

pravopisa. Podoma~ena tuja zemljepisna imena so obdelana glede na njihovo regionalno pripadnost 

in pomenske tipe, za imena v {tirih najbolj reprezentativnih atlasih pa je bila na novo zasnovana in preu- 

~ena tudi tipologija poslovenjenih tujih zemljepisnih imen glede na stopnjo in vrsto podoma~evanja. Raba 

podoma~enih tujih zemljepisnih imen v posameznih obdelanih virih je kriti~no osvetljena, tako da je z vidika 

imenoslovja mogo~e razbrati njihovo dejansko vrednost in zanesljivost. Zbrano gradivo je podlaga 

za prepotrebno standardizacijo podoma~enih tujih zemljepisnih imen, ki jo priporo~ajo resolucije konferenc 

Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Te posamezne ~lanice tudi nenehno pozivajo 

k omejevanju rabe eksonimov, kar pa je do dolo~ene mere v nasprotju z jezikovno avtonomijo. 

KLJU^NE BESEDE 

geografija, kartografija, toponimika, zemljepisno ime, podoma~eno tuje zemljepisno ime, eksonim, atlas, 

standardizacija 

ABSTRACT 

Adapted exonyms in Slovenian world atlases 

This study presents various aspects of the use of adapted exonyms (i. e., foreign geographical names) 

in Slovenian. The cartographic use of these names rests on a long tradition dating back nearly a century 

and a half. This study presents the issues related to the use of adapted exonyms in all major Slovenian 

world atlases, including the Veliki splo{ni leksikon (Large General Encyclopedia) and the dictionary section 

of the latest Slovenski pravopis (Slovenian Normative Guide). Adapted exonyms are treated based 

on their regional affiliation and semantic type and, for names in the four most prominent atlases, the 

typology of Slovenianized exonyms has been redesigned and studied with regard to level and type of 

adaptation. The use of adapted exonyms in the individual sources treated is critically discussed, enabling 

an onomastic understanding of their actual value and reliability. The collected material is a basis for 

the greatly needed standardization of adapted exonyms, as recommended by the resolutions of the United 

Nations Conference on the Standardization of Geographical Names. These resolutions consistently 

demand that individual UN member states limit the use of exonyms, which to some degree contradicts 

the principle of linguistic autonomy. 

KEY WORDS 

geography, cartography, toponymy, geographical name, adopted foreign geographical name, exonym, 

atlas, standardization 

5


Drago Kladnik 

VSEBINA 

PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 7 

1 UVOD .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 9 

2 UPORABLJENA METODOLOGIJA ................................................................................................................................................................................ 13 

2.1 IZDELAVA ZBIRKE PODOMAÊNIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN .................................................................. 13 

2.1.1 UPORABLJENI VIRI .......................................................................................................................................................................................... 13 

2.1.2 PROBLEMATIKA DOLOÂNJA OZIROMA IZBORA USTREZNIH 

ZEMLJEPISNIH IMEN ...................................................................................................................................................................................... 16 

2.2 OBDELAVA ZBRANEGA GRADIVA .................................................................................................................................................................. 17 

2.2.1 ^LENITEV PODOMAÊNIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN 

PO REGIONALNI PRIPADNOSTI .................................................................................................................................................... 18 

2.2.2 ^LENITEV PODOMAÊNIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN 

PO POMENSKIH TIPIH .................................................................................................................................................................................. 19 

2.2.3 TIPOLOGIJA TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN GLEDE NA STOPNJO 

IN VRSTO PODOMAÊVANJA .......................................................................................................................................................... 22 

2.3 PONAZORITVENI POSTOPKI ................................................................................................................................................................................ 28 

3 PROBLEMATIKA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREUÊNIH SLOVENSKIH VIRIH .... 30 

3.1 ATLANT .................................................................................................................................................................................................................................................... 31 

3.2 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE .......................................................................................................................................... 40 

3.3 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA SREDNJE IN NJIM SORODNE [OLE .......................................................................... 45 

3.4 [OLSKI ATLAS .............................................................................................................................................................................................................................. 53 

3.5 VELIKI ATLAS SVETA .......................................................................................................................................................................................................... 59 

3.6 ATLAS SVETA ................................................................................................................................................................................................................................ 66 

3.7 VELIKI DRU@INSKI ATLAS SVETA .................................................................................................................................................................. 73 

3.8 MOJE PRVO ÛDOVITO RAZISKOVANJE SVETA .................................................................................................................... 82 

3.9 GEOGRAFSKI ATLAS ZA OSNOVNO [OLO .................................................................................................................................... 84 

3.10 ATLAS SVETA 2000 ............................................................................................................................................................................................................ 89 

3.11 DRU@INSKI ATLAS SVETA ...................................................................................................................................................................................... 97 

3.12 GEOGRAFSKI ATLAS SVETA ZA [OLE ............................................................................................................................................ 106 

3.13 VELIKI [OLSKI ATLAS .............................................................................................................................................................................................. 115 

3.14 PRIRO^NI ATLAS SVETA ...................................................................................................................................................................................... 120 

3.15 ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE [OLE ............................................................................................................ 126 

3.16 VELIKI ATLAS SVETA .................................................................................................................................................................................................. 136 

3.17 VELIKI SPLO[NI LEKSIKON ............................................................................................................................................................................ 143 

3.18 SLOVENSKI PRAVOPIS 2001 .......................................................................................................................................................................... 146 

4 RAZVOJNI VIDIKI RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN ................................................................................................................ 154 

4.1 PRIMERJALNA ANALIZA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREUÊNIH 

ATLASIH SVETA IN DRUGIH VIRIH .............................................................................................................................................................. 155 

4.2 PODOMAÊNA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA GLEDE NA STOPNJO 

IN VRSTO PODOMAÊVANJA .......................................................................................................................................................................... 202 

5 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 209 

6 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 211 

7 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 216 

8 SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................................................................................................................................ 220 

6


PREDGOVOR 

Pri~ujo~a Kladnikova knjiga je nekak{no logi~no nadaljevanje njegove publikacije z naslovom Pogledi 

na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen (Georitem 1, Zalo`ba ZRC 2007). Medtem ko tam obravnava 

predvsem teorijo podoma~evanja in standarde, ki danes vladajo bodisi v svetu (OZN) bodisi v posameznih 

kulturnih in jezikovnih okoljih, je v tej knjigi s tematiko podoma~enih tujih zemljepisnih imen 

poudarek zlasti na razvoju in primerjavah podoma~evanja v zgodovini slovenske atlasne literature. Pri 

tem avtor ne za~ne z najstarej{imi omembami tujih geografskih imen v sloven{~ini, ki zagotovo segajo 

na same za~etke slovenske publicistike. A è Matej Cigale, ta vsestranski veleum, je v svojem Atlantu, 

prvem slovenskem atlasu, ki je po listih izhajal med letoma 1869 in 1877, navedel in uporabil kar 

4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. To je bila v razvoju slovenskega zemljepisnega imenja izjemno 

pomembna prelomnica, ki jo velja v prihodnje poudarjati {e bolj kot doslej. A prete~i je moralo kar 130 let, 

da smo kon~no dobili prvo temeljitej{o analizo tega dejanja skupaj z analizo {e mnogih drugih podobnih 

atlasnih projektov, ki so se zvrstili pozneje. 

Za dana{nje potrebe je to izjemno aktualna tema, saj ne zaposluje samo geografe v okviru atlasne 

ter {olske geografije, ampak tudi normativno slavistiko in v zadnjem ~asu tudi zalo`ni{tva. Imenje v atlasih 

je poleg reliefne podlage njihov najpomembnej{i del. Zato so zemljepisna imena najbolj izpostavljen 

del posameznih atlasov, in to ne le pred strokovno, ampak tudi pred ostalo javnostjo. So kartografski 

prepis ~lovekove prisotnosti in njegove dejavnosti ter vplivov na nekem oziroma skoraj vsakem del~ku 

zemeljskega povr{ja, ali kot citira avtor te knjige Ó Maolfabhaila (1992): »… Na{i zemljevidi ostajajo 

brez povezave s ~lovekom, dokler jih ne obogatijo zemljepisna imena …«. 

Hkrati pa ugotavljamo, da se od ene do druge izdaje istega ali razli~nih atlasov venomer dogajajo 

spremembe, zlasti spremembe v na~inu pisanja zemljepisnih imenih, v njihovem {tevilu, obliki in rabi, 

ki jih povzro~ajo ali pa celo zahtevajo zgodovinski in politi~ni dogodki in procesi, v okviru njih pa celoten 

razvoj dru`be. Zlasti v zadnjih dveh, za na{o zgodovino in prihodnost najbolj pomembnih in dinami~nih 

desetletjih, je è kar te`ko slediti vse {tevilnej{im kartografskim in u~nim pripomo~kom, ki tudi zaradi 

pomanjkljivih pravil za njihovo slovenjenje kaèjo zelo neenotno rabo tujih zemljepisnih imen. V ozadju 

tega so torej tudi razli~ni pristopi in nameni avtorjev ter zalo`nikov, pa tudi pri~akovanja uporabnikov. 

A tudi to {e ni vse. Nacionalna, kulturna, gospodarska in jezikovna emancipacija posameznih narodov, 

z njimi vred tudi narodnostnih drobcev in manj{in, {e pove~uje pestrost jezikovne in s tem toponimske 

ponudbe, kar {e dodatno zapleta problem pravilne oziroma ustrezne rabe in izreke zemljepisnih imen. 

Zanje bi bil pogosto potreben poseben zamotan sistem foneti~nih znamenj, ~e bi se hoteli povsem pribli- 

àti pravilni izreki. A tega pogosto nismo sposobni celo v lastnem kulturnem okolju, saj ni mogo~e na 

enostaven na~in obvladati krajevnih posebnosti, kakr{na je, na primer, nare~na izgovorjava imena Bovec, 

kot B c, ali pa za ve~ino govorcev neobvladljiva izgovarjava vel{kega festivalskega mesta Llangollen 

z izgovorjavo hlangothlen. In tudi ~e vemo, kako neko ime pravilno izgovarjati, nas bodo doma~ini zaradi 

dolo-~enih glasovnih posebnosti {e vedno imeli za tujce! Pa vendar, ali nimamo ve~ od ìvljenja, ali se 

ne po~utimo bolje in bolj doma~e, ~e se pri izgovorjavi nekega tujega zemljepisnega imena malce potrudimo, 

pa ~etudi s tujim naglasom? To spada v kulturni in jezikovni pluralizem, kar je izziv sodobnemu 

~loveku, zlasti tistemu, ki ga zanimajo drugi kraji, ljudje, kulture in zgodovina. Ideala, biti sposoben vsako 

tuje zemljepisno ime izgovarjati na pristen na~in, skoraj ni mogo~e dose~i, a ~im ve~ tega smo ve{~i, 

tem zanimivej{i se nam lahko zdi ta svet. [e bolj, ~e po naklju~ju ali hote izvemo, da ime enega najbolj 

znanih in najnevarnej{ih severnoameri{kih vulkanov Mt. St. Helens, ki je eksplodiral leta 1980, nima 

ni~ skupnega s sv. Heleno, pa~ pa ga je poimenoval kapitan in raziskovalec George Vancouver, ker je 

s tem èlel po~astiti svojega prijatelja Alleyneja Fitzherberta, barona St. Helensa (1753–1839), med 

letoma 1790 in 1794 britanskega veleposlanika v [paniji. Ali pa drug primer, zadnja desetletja zaradi 

potresov pogosto omenjani prelom Sv. Andreja ali kar Andrejev prelom v Kaliforniji ni poimenovan po 

kak{nem svetniku, ampak po manj{em kalifornijskem mestecu San Andreas, zato bi bilo ime na~eloma 

treba ohraniti v bolj originalni obliki, a se je zaradi dolgoletne rabe è preve~ zakoreninilo v poslovenjeni. 

e 

7


Drago Kladnik 

Po Kladniku povzemamo, da morajo zemljepisna imena, ki se uporabljajo v mednarodni komunikaciji 

in so zapisana v uradnem jeziku neke deèle, ostati nespremenjena. Tako stali{~e so v preteklosti 

pogosto zastopali geografi, ne pa tudi slavisti, ki imajo raj{i eksonime. Raba naglasnih in diakriti~nih 

znamenj je namre~ v znanstvenih in strokovnih krogih vedno obvezna. Druga~e je v vsakdanji in {olski 

rabi, kjer so zaèlene bralne in izgovorne poenostavitve. Zato so za {olske atlase primernej{i poenostavljeni 

zapisi zemljepisnih imen. Pravopisna pravila v {tevilnih jezikih dovoljujejo dva temeljna 

postopka pre~rkovanja, enega z doslednim upo{tevanjem vseh lo~evalnih znamenj, in drugega, poenostavljenega. 

Kladnik obravnava tudi povsem prakti~na podro~ja uporabe in zapisovanja zemljepisnih imen 

v atlasih, med njimi priporo~a, da naj bi bila v kakovostnih atlasih podoma~ena zemljepisna imena 

(eksonimi) zapisana v oklepaju, z druga~no ali manj{o pisavo pod endonimi ali vzdol` njih, na primer 

Lisboa (Lizbona), kar pa ni povsem skladno s pravopisnimi pravili. Tak{en na~in zapisovanja je priporo~ljiv 

iz vzgojnih in izobraèvalnih smotrov tudi v {olskih atlasih, vendar je praksa àl dostikrat druga~na. 

Na preglednih zemljevidih sveta in posameznih celin v majhnih merilih na~eloma velja uporabiti izklju~no 

podoma~ena imena, na podrobnih regionalnih zemljevidih v ve~jih merilih pa originalna imena z vsemi 

naglasnimi in diakriti~nimi znamenji, poleg njih pa podoma~ena imena. S tem so dosledno upo{tevana 

priporo~ila resolucij konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki nasprotujejo 

uvajanju novih eksonimov. 

Problematika rabe tujih zemljepisnih imen je razvejena in zapletena {e posebej v ~asovnem prerezu. 

Kladnikova {tudija bi zato lahko pomenila tudi korak k oìvljanju histori~ne geografije oziroma kartografije, 

saj odpira nekatere nove poglede v zgodovino {olske in znanstvene geografije druge polovice 

19. stoletja, enega najpomembnej{ih obdobij uveljavljanja slovenske kulturne in znanstvene samostojnosti. 

Od takrat do danes je slovenska atlasna literatura preìvela zanimive razvojne faze, sprva te`nje 

po panslovansko obarvanem podoma~evanju, pozneje vpliv germanizacije, po 1. svetovni vojni okrepljenega 

vpliva srb{~ine in prek nje ruskega jezika, pred 2. svetovno vojno in med njo tudi italijan{~ine, 

v dobi informacijske globalizacije pa se je mo~no okrepil vpliv angle{~ine. 

Naj zaklju~imo z ugotovitvijo, da je avtor s tem izvirnim znanstvenim delom pomembno posegel na 

podro~je razre{evanja dilem pri ravnanju s tujimi zemljepisnimi imeni, kar bo koristilo na~rtovani 

standardizaciji teh imen, zagotovo pa tudi nadaljnjemu zblièvanju stali{~ geografov in slovenistov. 

dr. Jurij Kunaver 

8


1 UVOD 

Poimenovanje ìvih bitij in neìvih objektov je v vseh kulturah eno od najstarej{ih ~lovekovih opravil. 

Zato ni ~udno, ga so ljudje è na zgodnji stopnji ~lovekovega razvoja dajali imena zemljepisnim pojavom, 

pogosto v imenu bogov. To dokazujejo zgodbe stvarjenja v razli~nih svetovnih verstvih (Kadmon 2000, 4). 

Ruski akademik Nade`din (Nade`din 1837, 27) je è pred skoraj sto{estdesetimi leti zapisal: »… Zemlja 

je knjiga, v kateri je zgodovina ~love{tva zapisana v zemljepisnih imenih …«. Kot ogledalo narodov 

in ljudstev so dragocene pri~e zgodovinskih dogodkov, skrbni ohranjevalci jezikovnih arhaizmov in objektivni 

pokazatelji pokrajinske stvarnosti. @e od nekdaj privla~ijo pozornost ne le izobraèncev, ampak 

vseh, ki jim ni vseeno za dogajanja v domovini in po svetu (Murzaev 1995, 3). Problematika zemljepisnega 

imenoslovja je ume{~ena na sti~i{~e raznih znanstvenih disciplin, zlasti jezikoslovja, geografije, 

zgodovine in geodezije oziroma kartografije. 

Zemljepisno ime ali toponim je lastno ime, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter 

individualizira dolo~en objekt ali pojav. Za izraz zemljepisno ime so uveljavljene tudi sopomenke geografsko 

ime, krajevno ime in toponim (gr{ko tópos v pomenu škraj’ in ónyma, nare~na razli~ica od ónoma 

v pomenu šime’). Veda, ki se ukvarja z zemljepisnimi imeni, se imenuje toponomastika oziroma toponimika. 

Pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna zemljepisna imena, iz katerih izhajajo 

imena prebivalcev, so svojevrsten duhovni, kulturni, socialni, zgodovinski in politi~ni pokazatelj. Iz njih 

je mogo~e razbrati marsikatero potezo naravne, dru`bene in zna~ajske preteklosti ter sedanjosti posameznega 

naseljenega in nenaseljenega obmo~ja na na{em planetu. Ena njihovih bistvenih zna~ilnosti 

je jezikovna raznolikost, ki se pogosto ne omejuje le na raznoliko sporo~ilnost, ampak je tudi zapisana 

z razli~nimi pisavami. Tako se tiha in nema pokrajina v marsi~em bolje odpira tistemu, ki zna brati 

ne le govorico naravnih zna~ilnosti, temve~ tudi prodreti v globino izvirnega imenoslovja. Problematika 

tujih zemljepisnih imen kaè na odnos dolo~enega naroda do svetovnih dogajanj in na razli~ne, tudi 

jezikovne razvojne vidike. 

Zemljepisna imena na zemljevidih in v atlasih nam pripovedujejo o naravnogeografskih zna~ilnostih, 

kulturi, zgodovini in ljudeh dolo~enega obmo~ja. Pojavi niso poimenovani le po njihovih naravnih 

lastnostih, ampak tudi po pomembnih osebnostih, zgodovinskih dogodkih, literarnih predlogah, verskih 

vzgibih in celo sme{nih okoli{~inah. Marsikatero zemljepisno ime v razli~nih deèlah nam lahko skupaj 

z njegovimi krajevnimi razli~icami pojasni raz{irjenost dolo~enega kulturnega ali zgodovinskega 

dejavnika, denimo voja{kih zavojevanj ali kolonizacije (Kadmon 2000, 3). Pomen zemljepisnih imen za 

~love{ko dru`bo je nazorno definiral tudi Vallières (Vallières 1992, 46), ko je zapisal: »… Toponimika, 

~e priznamo ali ne, je del osnovnih znanj vsakega ~loveka na na{em planetu, saj bi bili brez zemljepisnih 

imen prikraj{ani za enega najpomembnej{ih prostorskih okvirov na{ega o`jega in {ir{ega 

ìvljenjskega okolja na Zemlji …«. Ali kot dodaja Ó Maolfabhail (Ó Maolfabhail 1992, 11): »… Na{i zemljevidi 

ostajajo brez povezave s ~lovekom, dokler jih ne obogatijo zemljepisna imena …«. 

Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim 

(iz gr{kega éndon v pomenu šznotraj’) je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem 

od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim (iz gr{kega ékso – v pomenu šzunaj’) pa je 

zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju 

tega pojava, ~e se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno re~eno je endonim doma~e, izvirno 

ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava. Slovenski endonimi so slovenska 

zemljepisna imena znotraj slovenskega etni~nega ozemlja, slovenski eksonimi pa slovenska zemljepisna 

imena z vseh ostalih ozemelj, ~e se razlikujejo od endonimov na njih (Veliki atlas sveta 2005, 199). 

Ker so kljub dolgoletnim naporom definicije eksonimov {e vedno nedore~ene in v resolucijah OZN 

omejevalne (Kladnik 2007), namesto izraza eksonim uporabljam blizupomenko (lahko jo razumemo tudi 

kot sopomenko) podoma~eno tuje zemljepisno ime, ki je glede na opredelitvene kriterije zajema nekoliko 

{ir{i pojem. 

9


Drago Kladnik 

Glavni namen zemljepisnih imen, to je pomo~ pri orientaciji v prostoru, poleg rabe v vsakdanjem 

ìvljenju {e najbolj izrazito prihaja do izraza pri njihovi uporabi v raznih publikacijah, na zemljevidih, v atlasih 

in pri uporabi digitalnih podatkov v raznovrstnih geografskih informacijskih sistemih. Nestandardizirana 

zemljepisna imena, razpr{ena po razli~nih virih in (tudi zato) neusklajena, povzro~ajo precej teàv, komunikacijskih 

problemov in napak na razli~nih zemljevidih ter v podatkovnih bazah. 

Jezikovna plat zemljevidov na eni strani kaè stanje oziroma razvojno stopnjo dolo~enega jezika, 

na drugi pa pogled njihovih izdelovalcev in dru`be na prostor in ~as, v katerem nastajajo. Zemljepisna 

imena so ob jezikoslovju vseskozi tudi priljubljena tema geografije, v svetovnem merilu zlasti histori~ne, 

saj so tako stvarna kot metafori~na, tako dejanska kot simbolna, predvsem pa odpirajo vselej aktualno 

vpra{anje mo~i, kulture, lokacije in identitete (Nash 1999). Obstaja vrsta njihovih opredelitev in pogledov 

nanje (Sauer 1966; Jett 1997, Claval 1998). Prek toponimov se je zlasti v preteklosti pogosto izvajal 

psiholo{ki boj za prila{~anje prostora, bodisi za kolonialno, fizi~no prila{~anje, bodisi za duhovno (Cohen, 

Kliot 1992; Myers 1996; Harley 2001). 

Problematika zemljepisnih imen zaradi ob~utljivosti pridobiva mednarodni pomen. Nekateri strokovnjaki 

se je lotevajo s poglobljenimi, v standardizacijo usmerjenimi pogledi in {tudijami (Kadmon 2000). 

Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih zdruènj, kakr{no je leta 1959 v okviru Organizacije 

zdruènih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, 

slovensko Skupina izvedencev Zdruènih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno 

dejavnost na podro~ju zemljepisnih imen (Kladnik 2007, 12). Zaradi la`je komunikacije si strokovnjaki 

UNGEGN-a prizadevajo za standardizacijo zemljepisnih imen na vsej Zemlji. Vsak kraj ali drug topografski 

objekt naj bi imel le eno uradno ime, ki bi bilo v transliterirani obliki v latinici zapisano na vseh 

zemljevidih (Kladnik 2006, 3). 

Ko je bila Slovenija leta 1992 sprejeta v OZN, se je obvezala, da bo spo{tovala tudi resolucije o zemljepisnih 

imenih, ki dràvam ~lanicam med drugim priporo~ajo, da na splo{nih zemljevidih uporabljajo 

endonime in le izjemoma eksonime. Za uporabnika bi bil sicer na~eloma najbolj{i atlas, v katerem bi 

bilo vsako ime zapisano v izvirni obliki (kot endonim), ob tej pa bi bila za posamezna imena zapisana 

podoma~ena oblika, torej eksonim. Tak{ne zapise je v kartografski praksi nemogo~e zagotoviti zaradi 

prostorske stiske na zemljevidih, zapletenih jezikovnih pravil in razli~nih tradicij posameznih narodov, 

zato je imenje v atlasih obi~ajno kompromis med priporo~ili resolucij konferenc Zdruènih narodov 

o standardizaciji zemljepisnih imen, pravopisnimi, kartografskimi in geografskimi pravili ter na~eli in razpolo`ljivim 

prostorom na zemljevidih. Dele` eksonimov se praviloma zmanj{uje z manj{anjem merila 

zemljevidov. V slovenskih atlasih je praviloma na splo{nih zemljevidih sveta in celin ve~ eksonimov, na 

podrobnej{ih, regionalnih zemljevidih pa prevladujejo endonimi. 

Geografi se od Medveda dalje (Medved 1969b; Gams 1984a; Gams 1984b; Gams 1984c; Gams 1985; 

Oroèn Adami~ 1982, 2001; Natek 2005) na~eloma zavzemamo za prevladujo~o rabo originalnega imenja, 

kar je v dolo~eni meri navzkri` z bogatim izro~ilom slovenskega jezika na podro~ju tovrstne rabe. 

Tudi zato se Topori{i~ (Topori{i~ 1982, 89) po svoje upravi~eno spra{uje: »… Zakaj bi se Slovenci neprestano 

odrekali tem in takim imenom (mi{ljena so tuja zemljepisna imena, opomba avtorja), ki pri~ajo 

o na{em posebnem odnosu do njih, vzpostavljenem v dolo~enem trenutku na{e zgodovine. In ~e bodo 

na{i stiki s ~im takim tesni kdaj pozneje, zakaj bi se odrekli prehodu na doma~o pisavo tudi v bodo- 

~e? …«. 

Pri vzpostavljanju in vzdrèvanju evidenc razli~nih zemljepisnih imen bi morala najti svoje mesto 

tudi v slovenskem jeziku zapisana tuja zemljepisna imena. Ker ima geograf razmeroma {iroko znanje 

o pokrajinski stvarnosti, je njegova vloga pri kreiranju ustreznega korpusa podoma~enih tujih zemljepisnih 

imen nepogre{ljiva. Za zdaj je v geografiji raba tujih zemljepisnih imen bolj ali manj prepu{~ena 

inerciji, kar se prena{a tudi v {ole. Dolgoro~no to zagotovo ni v prid njihovi ustrezni rabi. 

Navajanje podoma~enih tujih zemljepisnih imen v sloven{~ini se je mo~no pove~alo z razvojem publicistike 

in s posredovanjem aktualnih novic na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Ob takratnem pomanjkanju 

pravopisnih pravil o pisanju lastnih imen in {e zlasti imen tujega izvora ne presene~a neustaljenost na 

10


vseh jezikovnih ravninah, obstoj pisnih razli~ic, citatnost ali (delno) podoma~evanje, neenotnost pa se 

je kazala tudi v pisavi velike za~etnice. Osvobajanje od tujejezi~nih vplivov in publicisti~nih zgledov je 

bilo postopno, variantnost pa je v obdobju prebujanja narodov pove~evala tudi povezava s slovanskim 

svetom ter raznovrstnost virov in piscev (Orel 2003, 35). 

Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov (temeljna definicija pravi, da je eksonim 

ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt zunaj obmo~ja, na katerem ima ta jezik uradni status) 

postaja z neslutenim razra{~anjem informacijske tehnologije in ra~unalni{tva na eni strani vse bolj vsakdanja, 

na drugi pa se zaradi globalizacije krepijo te`nje po doslednem zapisovanju imen v izvirni, v primeru 

nelatini~nih pisav transliterirani obliki. Njihovo dosledno upo{tevanje bi pri nas lahko imelo vsaj dve 

pomembni posledici. Na eni strani bi se zanemarilo dolgoletno izro~ilo slovenskega jezika, ki ima pri 

rabi {tevilnih imen bogato tradicijo, na drugi pa uporabnika sili dosledno uporabljati {tevilna diakriti~na 

~rkovna znamenja, kar ni preprosto opravilo; na starej{ih pisalnih strojih ga je povsem nemogo~e 

izvesti. Raba diakriti~nih znamenj je smiselna le, ~e je uporabnik usposobljen razbrati njihove glasovne 

zna~ilnosti. 

Kljub dolgoletnemu izro~ilu vsakdanja, publicisti~na in celo strokovna raba tujih zemljepisnih imen 

v slovenskem jeziku za marsikoga {e vedno predstavlja precej{en problem. Tudi zato v raznih publikacijah 

in medijih {e zdale~ ni enotna. Posamezni avtorji dostikrat vpeljujejo zemljepisna imena v isto 

slovensko besedilo na ve~ razli~nih na~inov. Navedeni primeri nedosledne rabe, ki kaèjo na razvejeno 

problematiko nedosledne rabe citatnih, polcitatnih in podoma~enih oblik imen so iz vodnika po Londonu, 

katerega prevod je leta 1996 iz{el pri DZS (povzeto po [abec 2003, 99): 

»… Med najbolj priljubljeni zanimivostmi v Londonu so Britanski muzej, Narodna galerija, Znanstveni 

muzej, Muzej vo{~enih lutk Madame Tussand, Londonska trdnjava in Tateova galerija. (str. 3) … 

V Westminstru stoji Buckinghamska pala~a. Tu so tudi Parlament, Big Ben, Westminster Abbey, Westminster 

Cathedral, White Hall ter zgradba in paradni prostor Horse Guards Parade, ki se razteza vse 

do Trafalgarskega trga. Ta predel leì ob Temzi … Med zanimivostmi Westminstra je tudi Tate Gallery. 

(str. 22) … Obmo~je Docklands, vzhodno od sredi{~a mesta, je è doìvelo ogromne spremembe … 

Visok razvojni standard Docklandsa, ki se dviga kot meteor, lahko zavrejo le slabe prometne zveze. 

(str. 11–12) … Strand se razteza od Trafalgarskega trga, mimo èlezni{ke postaje Charring Cross do 

Aldwycha, ki se pridruì Fleet Street. (str. 21) … Haywardska galerija je nastanjena v sodobni, namensko 

zgrajeni stavbi, ki so jo odprli leta 1968 zraven Narodnega gledali{~a in Festivalne dvorane … Zgradbe, 

ki so jih drugod po Londonu postavili v {estdesetih letih, danes ru{ijo ali obnavljajo: Hayward Gallery, 

Queen Elizabeth Hall in Royal Festival Hall na South Bank. Rasto~i arhitekturni sklop City ob Londonskem 

mostu se pona{a z impresivno Hays Gallerio. Na drugi strani Towerskega mostu je Conrad 

Foundation Design Museum (str. 12) … Bloomsbery leì za New Oxford Street in Tottenham Court Road. 

V njem so mirni trgi, British Museum, University of London in University Hospital. (str. 16) … V bliìni 

so televizijski studiji, londonski ìvalski vrt, Regentov park, Male Benetke (Little Venice, opomba Kladnik) 

in Hampstead …« (str. 20). 

Zaradi zgolj v imenovalniku zapisanih zemljepisnih imenih v atlasni literaturi k sre~i {tevilne tovrstne 

teàve odpadejo, kljub temu pa je tudi v njej na {iroko razpredena neenotna in nedosledna raba, 

v praksi prepu{~ena bolj{im ali slab{im poznavalcem. Ti pogosto slepo, celo trmasto vztrajajo pri svojih 

re{itvah. Ob tem se sicer opirajo na dolo~ena na~ela, ki pa praviloma ne izhajajo iz globljega poznavanja 

izhodi{~ in tradicije rabe zemljepisnega imenja. Vse to nenehno poraja zanimive diskusijske prispevke, 

ki jih poznavalci objavljajo zlasti v ~asopisju (na primer Bav~ar 2005; Natek 2005). Le nekateri 

posamezniki so v zvezi s podoma~evanjem tujih zemljepisnih imen objavili poglobljene {tudije, ki imajo 

v prvi vrsti jezikoslovni zna~aj (Moder 1972; Poga~nik 2003, 2005). 

Roko na srce, tudi strokovnjaki si nismo ni~ kaj enotni o tem, kak{na naj bo optimalna raba podoma~enih 

tujih zemljepisnih imen v na{em jeziku. Razpon mi{ljenj o tej tematiki je zelo {irok, od poskusov 

rabe zgolj pe{~ice najbolj uveljavljenih eksonimov do poskusov splo{nega podoma~evanja za potrebe 

bolj{ega razumevanja prostorske stvarnosti s strani {irokega kroga uporabnikov. V zvezi s te`njo 

11


Drago Kladnik 

po pretiranem podoma~evanju oziroma doslednemu zapisovanju v izvirni obliki se je v javnosti dodobra 

zakoreninila misel, da gre za spor med jezikoslovci in geografi. Tako je Bajt è pred leti zapisal 

(Bajt 1993): »… Kaè pa tudi ta atlas (Veliki atlas sveta 1991, opomba avtorja) è nekaj let dolg spor 

med slovenskimi geografi in jezikoslovci, kar se ti~e pisanja zemljepisnih imen. @e sam zalo`nik je v uvodu 

ugotovil: »Zapisovanje geografskih imen na kartah in v atlasih je vedno poglavje zase. Geografi bi 

radi kolikor mogo~e veliko imen zapisali v izvirni obliki, slavisti bi najraje vse podoma~ili. Rezultat je 

skoraj vedno kompromis med obema skrajnostima.« … Tudi v Velikem druìnskem atlasu sveta (iz 

leta 1992, opomba avtorja) se nadaljuje spor med geografi in jezikoslovci …«. 

Tak{no posplo{evanje ni povsem na mestu. Med posameznimi jezikoslovci glede koli~ine podoma- 

~evanja zagotovo ni popolne enotnosti, kar velja tudi za geografe. Bolj kot poudarjanje »spora« bi veljalo 

razmi{ljati o poglabljanju medsebojnega sodelovanja in o strpnem dogovarjanju, ki bi temeljilo na dolo- 

~enih znanstveno dokazljivih izku{njah, bilo oprto na priporo~ila strokovnjakov UNGEGN-a in upo{tevalo 

pravopisna pravila. V okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije 

se je med ~lani obeh strok è zdavnaj izoblikoval tvoren dialog, ki temelji izklju~no na mo~i argumentov, 

z èljo, da se problematike zemljepisnih imen lotevamo kar najbolj sistemati~no. 

12


2 UPORABLJENA METODOLOGIJA 

Delo temelji na vzpostavitvi podatkovnih baz podoma~enih tujih zemljepisnih imen v 16 slovenskih 

atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998) in slovarskem delu najnovej{ega Slovenskega 

pravopisa (Zalo`ba ZRC 2001) ter njihovi regionalno-pomenski tipolo{ki primerjavi in primerjavi 

prevladujo~ih na~inov podoma~evanja v ~asovnem preseku. 

2.1 IZDELAVA ZBIRKE PODOMAÊNIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN 

Iz preu~enih virov je bilo treba zajeti prav vsa podoma~ena imena. Razen pri najnovej{ih atlasih ni 

bilo na razpolago digitalnih seznamov podoma~enih tujih zemljepisnih imen v posameznih virih, vendar 

se je za nekatere med njimi pokazalo, da so nepopolni, zato jih je bilo treba izpopolniti s fizi~nim 

pregledom imenskih kazal in z natan~nim pregledom dejanskega stanja na vseh zemljevidih. V posameznih 

primerih so imenska kazala tako pomanjkljiva, da je bilo dejansko stanje mo`no ugotoviti le 

s sistemati~nim pregledovanjem vseh zemljevidov v atlasu, spet v drugih primerih je na zemljevidih 

(v glavnem zaradi finan~nih omejitev zalo`b) podoma~enih razmeroma malo geografskih pojavov in topografskih 

objektov, zato so nekatere podoma~ene oblike imen, kakr{ne se obi~ajno pojavljajo v na{i atlasni 

literaturi, zabeleène zgolj v imenskih kazalih. Najstarej{i atlasi imenskih kazal sploh nimajo in je bilo 

zajemanje imen izvedeno s fizi~nim pregledom vseh zemljevidov. 

Dodaten problem pri zajemanju podoma~enih tujih zemljepisnih imen je neenotnost oziroma raba razli~nih 

imenskih oblik za isti pojav ali objekt v posameznih atlasih. Ker ni mogo~e vselej z gotovostjo sklepati, 

kateri razli~ici daje posamezen prireditelj zemljepisnih imen prednost, so vklju~ene vse razli~ne oblike imen. 

Iz vseh preu~enih virov je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Za 

vsakega med njimi enoto so bili v postopku zbiranja opredeljeni naslednji parametri: 

• podoma~ena oblika tujega zemljepisnega imena, 

• originalna oziroma izvirna, po potrebi v latinico pre~rkovana oblika zemljepisnega imena, 

• celina, ocean, kjer je to zemljepisno ime, 

• dràva ali morje, kjer je to zemljepisno ime, 

• pomenski tip tega zemljepisnega imena, 

• morebitne opombe. 

2.1.1 UPORABLJENI VIRI 

Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta 

(Cigale 1869–1877, faksimile Zalo`ba ZRC SAZU 2005) è skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem 

prvem slovenskem atlasu sveta so neredko nakazane re{itve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem 

Slovenci vse do tako imenovanega Medvedovega atlasa (Veliki atlas sveta 1972) skoraj stoletje nismo 

dobili atlasa sveta za splo{no rabo. Vmes je iz{lo ve~ {olskih atlasov, med katerimi jih je ve~ina è zaradi 

razvojnih vidikov podoma~evanja tujih zemljepisnih imen vklju~ena v obravnavo. Pravi razcvet je izdajanje 

atlasov doìvelo z osamosvojitvijo Slovenije, kar se nadaljuje tudi v zadnjih letih. 

Atlasom sta dodana {e Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998) in Slovenski pravopis (Zalo`ba ZRC 

SAZU 2001). Prvi zaradi njegovega premi{ljenega jezikoslovnega pristopa in izredno dobre zastopanosti 

zgodovinskih, {e zlasti klasi~nih zemljepisnih imen, drugi pa predvsem zaradi njegovega neformalnega 

statusa uradnega dokumenta, na katerega se skoraj brez zadr`kov sklicuje jezikoslovna srenja z lektorji 

in prevajalci na ~elu. Zajeti so bili naslednji viri: 

• ATLANT (1869–1877). Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. V atlas vezana razli~ica je hranjena 

v Narodni in univerzitetni knji`nici v Ljubljani. Matica Slovenska. Ljubljana, 16 zemljevidov. 

• ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE S SLOVENSKIM U^NIM JEZIKOM (1902). V. pl. Haardt. 

Slovensko besedilo priredil Fran Oroèn. Ed. Hölzel. Dunaj, 14 zemljevidov. 

13


Drago Kladnik 

• ZEMLJEPISNI ATLAS ZA SREDNJE IN NJIM SORODNE [OLE (1941). Urednik Luigi Visintin. Slovensko 

izdajo priredil Valter Bohinec s sodelovanjem Cirila Bernota, Franceta Planine in Romana 

Savnika. Istituto Geografico de Agostini. Novara, 56 strani zemljevidov. 

• [OLSKI ATLAS (1959). 8. izdaja. Uredil Zvonimir Duga~ki, slovensko izdajo uredil Valter Bohinec. 

U~ila. Zagreb, 1959, 51 str. in VELIKI [OLSKI ATLAS (1964). 13. izdaja. Uredil Zvonimr Duga~ki, slovensko 

izdajo uredil Valter Bohinec. U~ila. Zagreb, 59 str. Dve razli~ici atlasa sta uporabljeni zato, 

ker so v novej{i na razpolago bolj podrobni zemljevidi Bli`njega vzhoda (str. 33–34), Indije in Indokine 

(str. 35–36), Kitajske (str. 37–38), Japonske in Koreje (str. 40) ter Indonezije (str. 40). Imena iz 

vseh drugih zemljevidov so zajeta iz starej{e razli~ice. 

• VELIKI ATLAS SVETA (1972). Uredila Jakob Medved in Borut Ingoli~. Mladinska knjiga. Ljubljana, 

1972, 408 str. 

• ATLAS SVETA (1991). Priredba The Times Atlas of the World, Family edition. The Times Books. Strokovni 

urednik slovenske izdaje Karel Natek. Priprava zemljepisnih imen Matej Gabrovec, Karel Natek 

in Drago Perko. Cankarjeva zalo`ba. Ljubljana, 1991, 191 str. 

• VELIKI DRU@INSKI ATLAS SVETA (1992). Priredba Grande Atlante Geografico. Istituto Geografico 

De Agostini in Mitchell Beazley. Uredili Milan Oroèn Adami~, Drago Kladnik in Janko Moder. Slovenski 

prevodi zemljevidov Drago Kladnik, Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Boìdar Lavri~, Franc Lovren~ak, 

Milan Oroèn Adami~ in Mirko Pak. DZS. Ljubljana, 1992, 392 str. in VELIKI ATLAS SVETA (1996). 

Priredba Grande Atlante Geografico. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. Uredili Milan 

Oroèn Adami~, Drago Kladnik, Janko Moder in Drago Perko. Slovenski prevodi zemljevidov Drago 

Kladnik, Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Boìdar Lavri~, Franc Lovren~ak, Milan Oroèn Adami~, Mirko 

Pak in Drago Perko. DZS. Ljubljana, 1996, 390 str. Obe razli~ici sta upo{tevani zlasti zaradi pravilnej- 

{ega zapisa ruskih in ukrajinskih imen, nekaterih politi~nih sprememb in poenotenja imen podmorskega 

reliefa v novej{i izdaji. ê sta za dolo~eno podoma~eno tuje zemljepisno ime v obeh atlasih uporabljeni 

dve razli~ni obliki, je praviloma upo{tevana novej{a razli~ica. 

• MOJE PRVO ÛDOVITO RAZISKOVANJE SVETA (1997). Prevod My First Amazing World Explorer. 

Dorling Kindersley. Prevajalci in prireditelji Ur{a Vogrinc, Peter Berden in Dimitrij Pucer. Ra~unalni{- 

ka zgo{~enka. DZS. Ljubljana. 

• GEOGRAFSKI ATLAS ZA OSNOVNO [OLO (1998). Prevod in priredba Alexander Schulatlas zalo`be 

Justus Perthes Verlag Gotha GmbH. Zasnova in priprava slovenske izdaje Jerneja Fridl, Milan Oroèn 

Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Priprava zemljepisnih imen v slovenski izdaji Jerneja Fridl, Ida Knez, 

Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Mimi Urbanc. Geografski in{titut ZRC SAZU, DZS. Ljubljana, 144 str. 

• ATLAS SVETA 2000 (1997). Priredba Die Welt, Atlas International zalo`be RV Reise- und Verkehrsverlag. 

Prevod in priredba besedil ter zemljepisnih imen Karel in Marjeta Natek. Mladinska knjiga. 

Ljubljana, 376 str. 

• DRU@INSKI ATLAS SVETA (2001). Prevod in priredba Dorling Kindersley Reference Atlas of the World. 

A Dorling Kindersley Book. Uredila Mauro Hrvatin in Drago Perko. Priredba zemljepisnih imen Drago 

Kladnik. Slovenska knjiga. Ljubljana, 354 str. 

• GEOGRAFSKI ATLAS SVETA ZA [OLE (2002). Monde Neuf d. o. o. Uredil in strokovno pregledal 

Franc Lovren~ak. Tehni{ka zalo`ba Slovenije. Ljubljana, 175 str. 

• VELIKI [OLSKI ATLAS (2003). Dorling Kindersley Student Atlas. A Dorling Kindersley Book. Uredili 

Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Prevod in priredba zemljepisnih imen Drago Kladnik. 

U~ila. Trì~, 160 str. 

• PRIRO^NI ATLAS SVETA (2003). Dorling Kindersley Compact World Atlas. A Dorling Kindersley Book. 

Uredila Barbara Zych. Prevedli Ida Knez Ra~i~, Simona [u{ter{i~ in Uro{ Stepi{nik. Zalo`ba Mladinska 

knjiga. Ljubljana, 192 str. 

• ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE [OLE (2005). 4. izdaja. Westermann Schulbuchverlag 

GmbH. Uredil Karel Natek. Prevod zemljepisnih imen Bibijana Mihevc. Zalo`ba Mladinska knjiga. Ljubljana, 

225 str. 

14


• VELIKI ATLAS SVETA (2005). Prenovljena izdaja. Prevod in priredba Atlante della Terra. Istituto 

Geografico De Agostini. Prevod in priredba Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Priredba 

zemljepisnih imen Drago Kladnik. DZS. Ljubljana, 260 str. 

• VELIKI SPLO[NI LEKSIKON (1997–1998). Prevod in priredba Der Knaur – Universallexikon in 

15 Bänden. VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. Uredila Marija Javornik. Redakcija zemljepisnih 

imen Nada Colnar, Polona Kostanjevec in Ana Stare{ini~. DZS. Ljubljana, 5005 str. 

• SLOVENSKI PRAVOPIS (2001). Redakcija zemljepisnih imen v slovarskem delu Alenka Gloàn~ev. 

Slovenska akademija znanosti in umetnosti in In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. 

Zalo`ba ZRC SAZU. Ljubljana, 1805 str. 

Zaradi zelo podobnih, med seboj te`ko lo~ljivih naslovov uporabljenih virov, so za njih v grafikonih 

in na zemljevidih uporabljena delovna imena (preglednica 1). Ta naj bi glede na prireditelje njihovih imen, 

zalo`nika, namen ali dejanski naslov zagotovila zadostno prepoznavnost posameznih virov. 

Preglednica 1: Delovna poimenovanja preu~enih virov v naslovih slik (zemljevidov in grafikonov) ter 

v legendah grafikonov in opisih vsebine njihove osi x. 

preu~eni vir leto izida delovni naslov pri navedbi poimenovanje 

vsebine slike (zemljevida v legendi grafikona 

ali grafikona) 

ali pri opisu osi x 

Atlant 1869–1877 Cigaletov Atlant Cigale 

Zemljepisni atlas za ljudske {ole 1902 Oro`nov {olski atlas Oroèn 

Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole 1941 De Agostinijev {olski atlas Bohinec 

[olski atlas 1959 in 1964 Bohin~ev {olski atlas [kolska knjiga 

Veliki atlas sveta 1972 Medvedov atlas Medved 

Atlas sveta 1991 Timesov atlas Timesov atlas 

Veliki druìnski atlas sveta 1992 in 1996 Veliki druìnski atlas sveta VAS – 1992, 1996 

Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta 1997 Moje prvo ~udovito Moje prvo ~udovito … 

raziskovanje sveta 

Geografski atlas za osnovno {olo 1998 [olski atlas DZS [olski atlas – GIAM 

Atlas sveta 2000 1997 Atlas sveta 2000 Atlas 2000 

Druìnski atlas sveta 2001 atlas Slovenske knjige Dorling 

Geografski atlas sveta za {ole 2002 Monde Neufov {olski atlas Monde Neuf 

Veliki {olski atlas 2003 {olski atlas U~il U~ila 

Priro~ni atlas sveta 2003 Priro~ni atlas sveta Priro~ni atlas 

Atlas sveta za osnovne in srednje {ole 2005 {olski atlas Mladinske knjige [olski atlas – Mladinska 

Veliki atlas sveta 2005 De Agostinijev atlas sveta De Agostini 2005 

Veliki splo{ni leksikon 1997–1998 Veliki splo{ni leksikon Knauer 

Slovenski pravopis 2001 Slovenski pravopis Pravopis 

V vsakdanjem raziskovalnem delu so vse bolj prisotni ra~unalni{ki ali elektronski viri. Razne na medmre`ju 

dostopne datoteke z zemljepisnimi imeni so bile uporabljene zlasti za kontrolo podatkov iz pisnih 

virov. Poudariti velja, da se elektronski viri izredno hitro mnoìjo in, ~eprav je pri njihovi rabi vselej potrebna 

dolo~ena kriti~na razdalja, se z vklju~evanjem novih in novih avtorjev ter zaradi dodatnega preverjanja, 

hitro izbolj{uje tudi njihova kakovost. Problem, kako priti do ustreznih podatkov, je vse bolj postranski. 

V ospredje namre~ stopa teàva, kako zadovoljivo obvladovati ~edalje ve~jo koli~ino in vse bolj raznoliko 

vsebino razpolo`ljivih podatkov. Zaenkrat je glavnina gradiva dostopna v angle{kem jeziku, vendar 

se v zadnjem ~asu zelo hitro mnoìjo zapisi in prevodi v drugih jezikih, postopoma tudi v sloven{~ini. 

Glavni vir z mnogojezi~nimi predstavitvami postaja spletna enciklopedija Wikipedia, ki jo pri nas malce 

nerodno, le polovi~arsko doma~imo v Wikipedija. Njeni podatki sicer niso povsem zanesljivi, a uredni{tva 

15


Drago Kladnik 

prizadevno izbolj{ujejo njihovo kakovost. Tako se je è pri delu podkomisije za imena dràv pri Komisiji 

za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije kot zelo koristen vir pokazal seznam 

dràv in odvisnih ozemelj z razlagami izvora njihovih imen, na podlagi katerega je bilo mogo~e zanesljiveje 

dolo~iti pravilno obliko zapisa nekaterih spornih ali nejasnih imen (medmre`je 01). Ta dokument 

navaja povezave s seznami celin, rek in jezer z razlagami izvora njihovih imen (medmre`je 02), podoben 

seznam za imena upravnih enot in regij (medmre`je 03), seznam upravnih enot, poimenovanih po 

osebah (medmre`je 04), seznam vzdevkov dràv, na primer za Slovenijo Deèla na son~ni strani Alp, 

za Hrva{ko Ljepa na{a, za Norve{ko Deèla polno~nega sonca (medmre`je 05) in celo seznam krajevnih 

imen, ki imajo v svojih imenih pridevnik nov oziroma njegove prevode (medmre`je 06). 

Obravnava pojmov eksonim in endonim v Wikipediji napeljuje na vrsto povezav, med njimi so z vidika 

obravnave zemljepisnih imen posebej pomembni seznam besed s kon~nico -onim (medmre`je 07), 

seznam pridevni{kih oblik zemljepisnih imen (medmre`je 08), seznam evropskih mest z imeni v razli~nih 

jezikih (medmre`je 09), seznam ameri{kih mest z imeni v razli~nih jezikih (medmre`je 10), seznam 

imen dràv in glavnih mest v narodnih jezikih (medmre`je 11), seznam alternativnih imen dràv (medmre`je 

12), seznam dràv z njihovimi imeni v razli~nih jezikih (medmre`je 13), seznam latinskih imen 

evropskih mest (medmre`je 14), seznam evropskih pokrajin z njihovimi imeni v drugih jezikih, alternativnimi 

imeni in zgodovinskimi imeni (medmre`je 15), seznam evropskih rek z njihovimi alternativnimi 

imeni (medmre`je 16) ter seznam tradicionalnih gr{kih endonimov in eksonimov (medmre`je 17). 

2.1.2 PROBLEMATIKA DOLOÂNJA OZIROMA IZBORA USTREZNIH ZEMLJEPISNIH IMEN 

Lastna imena geografskih pojavov, topografskih objektov in administrativno dolo~enih obmo~ij, to 

je prostorskih enot, so zemljepisna imena, lastna imena upravno-administrativnih enot pa so stvarna 

lastna imena (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 74). Zemljepisno ime je lastno ime naselij, delov 

zemeljskega povr{ja, nebesnih teles, stvarno ime pa lastno ime ustanov, organizacij, podjetij, ki je po 

definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter individualizira kakega izmed na{tetih objektov (Furlan, 

Gloàn~ev, [ivic-Dular 2000, 75). V zbirko so uvr{~ena samo zemljepisna imena, ne pa tudi stvarna. 

Ker so obravnavani samo pisni viri, so v zbirko vklju~ena le pisno podoma~ena tuja zemljepisna 

imena, tako imenovani eksografi (Raukko 2005, 4). Govorno podoma~ena tuja zemljepisna imena, ki 

se od originalne oblike v izvornem jeziku razlikujejo le po druga~ni, ciljnemu jeziku prilagojeni izgovorjavi, 

torej tako imenovani eksofoni (Raukko 2005, 4), so zavestno prezrta. Zna~ilni slovenski eksofoni 

so Argentina, London, Madrid, Moskva. 

Ker zlasti pri starej{ih virih na~ela podoma~evanja imen niso jasna, saj niso nikjer razloèna, je bilo 

pri vna{anju primernih imen v zbirko upo{tevano maksimalisti~no na~elo. Zajeta so torej vsa imena, 

ki se od zdaj{njih uradnih imen oblik, zapisanih v latinici ali vanjo transliteriranih, razlikujejo v smislu 

podoma~evanja v sloven{~ino, torej v pisnih poenostavitvah, ki jih spremljajo glasovne prilagoditve. Vendar 

so pisne poenostavitve upo{tevane samo v tistih virih, ki imajo è uvedene transliterirane zapise 

imen z uporabo diakriti~nih znamenj in drugih posebnih ~rk. 

Podoma~ena tuja zemljepisna imena so lahko pomensko prevedena, lahko so transkribirana, ne 

pa tudi transliterirana, ~e niso hkrati tudi transkribirana (Kladnik 2006, 101–113). 

Podoma~itve se pogosto oklepajo tako imenovanih zgodovinskih zemljepisnih imen (Kladnik 2007, 

24), {e zlasti v primeru spreminjanja imen ob dekolonizaciji in vzpostavljanju neodvisnih dràv. Nova 

imena so marsikje povsem izpodrinila starej{a, na primer Tajska Siam, Bocvana Be~uanijo, Beira Sofalo, 

Kisangani Stanleyville, pogosto pa so prej{nja imena prevzela eksonimsko funkcijo, {e zlasti ob 

prevzemanju pisno bolj zapletenih imenskih oblik v arab{~ini, na primer angle{kih poimenovanj Port 

Said za Bu – r Sa'i •– d, El Obeid za Al Ubayyid, Mosul za Al Mawşil. Na obmo~ju Magreba, kjer so z uvedbo 

izklju~no arabskega uradnega jezika arabske imenske oblike v atlasih izpodrinile francoske ali pa 

se pojavljajo obenem z njimi, so funkcije eksonimov prevzele francoske oblike imen, ki so za zdaj {e 

vedno ìve tudi v vsakdanji rabi. Zna~ilni primeri so Casablanca za Ad-Da – r-al Bayda, Constantinne za 

16


Qacentina, Tamanrasset za Tamenghest in Kairouan za Al Qayrawa – n. Podobna postaja vloga ruskih 

imen za pomembnej{e geografske pojave in topografske objekte v novonastalih dràvah na ozemlju 

nekdanje Sovjetske zveze, na primer Moldavija za Moldova, Baku za Baki • , Buhara za Buhoro in Karaganda 

za Ķaraghandy. 

Ne dosti druga~na je vloga slovanskih poimenovanj za geografske pojave in topografske objekte na 

danes neslovanskih obmo~jih v Evropi; najve~ jih je na ozemljih zdaj{njih dràv Nem~ije, Romunije in 

Madàrske. Tovrstna imena so najpogostej{a v Cigaletovem Atlantu, ki je nastal {e pred velikimi politi~nimi 

spremembami v 20. stoletju. V Nem~iji so zna~ilni primeri Branibor za Brandenburg, Brun{vik 

za Braunschweig, Devin za Magdeburg, Dra`dane za Dresden, Ljubek za Lübeck, Mogu~ za Mainz in 

Rostoki za Rostock, v Romuniji Belgrad za Alba Iulia, Blaèvo za Blaj, Brajlov za Braüila in Ja{ za Iaşi, 

na Madàrskem pa Berin~ek za Mezó´berény, Kri{ za Körös, Mi{kovec za Miskolc in Novgrad za Nógrád. 

Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so uvr{~ena tista, ki se od originalnih imen razlikujejo 

vsaj v opu{~enem lo~evalnem ~rkovnem znamenju. To vpliva tudi na razli~en izgovor, njihovo opu{~anje 

pa v skrajnem primeru dopu{~a Slovenski pravopis (1994, §218, str. 27), na primer Arhangelsk za 

Arhangel'sk, Bogota za Bogotá, Plzen za Plzenþ, Agra za A – gra. Lahko se razlikujejo le v opu{~anju ~lena, 

na primer Salvador namesto El Salvador, Rif namesto Ar-Rif/er Rif, ali v vsaj eni ~rki, na primer 

Anapurna namesto Annapurna, Dahomej namesto Dahomey, ^rna gora namesto Crna Gora (v tem 

primeru gre tudi za prevod). Mednje spadajo tudi tista originalno ve~jezi~na imena, ki se pri nas dosledno 

uporabljajo le v eni izmed imenskih oblik, pogosto slovanski, na primer Odra za Odra/Oder, Buhara 

za Buhoro/Buhara, Amur za Amur/Heilong Jiang. Zato in ker so vklju~ena tudi slovenska imena v zamejstvu, 

ki imajo v imenu pogosto {e prepoznaven slovenski izvor, ne moremo govoriti o eksonimih, ampak 

o podoma~enih tujih zemljepisnih imenih. 

Zemljepisna imena iz slovenskega zamejstva so praviloma zapisana tako kot druga podoma~ena 

tuja imena, najprej v originalu, to je imenu ve~inskega naroda, in nato v njegovi slovenski razli~ici. Ker 

je v zamejstvu skoraj vsako zemljepisno ime dvojezi~no in bi vklju~itev njihovega celotnega korpusa 

vplivala na nadaljnje analize, so zavestno vklju~ena le tista imena v Italiji, Avstriji in na Madàrskem, 

ki se pojavljajo na regionalnih zemljevidih delov celin v atlasih, ne pa tudi tista, ki so zapisana na podrobnej{ih 

zemljevidih Slovenije in njenih delov. Upo{tevana pa so tista imena v zamejstvu, ki se pojavljajo 

na zemljevidih Jugoslavije. Iz Velikega splo{nega leksikona in slovarskega dela Slovenskega pravopisa 

so vklju~ena vsa zamejska zemljepisna imena. 

Na teàvno delo prirejevalcev podoma~enih tujih zemljepisnih imen na zemljevidih v atlasih opozarjajo 

razmeroma {tevilni neenotni zapisi istih geografskih pojavov in topografskih objektov; ve~ jih je 

v starej{ih atlasih, med njimi {e najve~ v Cigaletovem Atlantu (1869–1877). Kriva sta predvsem prirediteljev 

intuitivni pristop in zamudna litografska tehnologija, ki nista omogo~ala bolj dosledne rabe in 

kontrole, nedoslednosti pa so nastale tudi zaradi spremenjenih pogledov v slabem desetletju nastajanja 

Atlanta. Tako se na primer za Ardene pojavijo zapisi Ardene Gorovje, Ardenske gore in Ardenski 

gozd, za [rilanko oziroma Cejlon zapisa Ceilon (Selan ali Sinhala Diva) in Ceylon, za Tokio Jeddo in 

Jedo, za Michigansko jezero Michigansko Jezero in Mi~igansko jezero ter za Moldavijo Moldavija, Moldova 

(Multanija) in Moldavska. Morda {e najbolj zna~ilen je zapis Haiti, ki se pojavi trikrat, vsaki~ druga~e: 

Haiti, Hajti in Hajty. 

Tovrstni »alonimi« se pojavljajo v skoraj vseh drugih atlasih, v~asih prav kri~e~e, drugi~ spet prikrito, 

tako da to lahko opazi le izku{eno oko. Starej{i kot je atlas in ~im ve~je je {tevilo podoma~enih 

imen, ve~je so tovrstne teàve. Ker so vse razli~no zapisane oblike istih imen v zbirko vklju~ene kot 

samostojne enote, je v njej {tevilo zapisov ve~je od dejanskega {tevila razli~nih zemljepisnih imen. 

2.2 OBDELAVA ZBRANEGA GRADIVA 

Obse`ne zbirke imen brez ra~unalni{ke podpore skorajda ne bi bilo mogo~e podrobno obdelati. 

Za statisti~ne obdelave in razvr{~anje v preglednice je bilo uporabljeno programsko orodje Excel, za 

17


Drago Kladnik 

besedilni del in dokon~no ureditev preglednic pa Word. Uporaba ra~unalnika je delo olaj{ala zlasti v analiti~ni 

in sinteti~ni fazi, medtem ko sta bila samo zajemanje podatkov in vzpostavitev podatkovnih baz 

~asovno zahtevna delovna procesa, ki sta zahtevala zvrhano mero natan~nosti in ju zaenkrat tudi z najsodobnej{o 

tehnologijo àl {e ni mogo~e izvesti. 

Vsi zapisi so opredeljeni regionalno (navedba pripadnosti celini, dràvi in pri morskih hidronimih 

oceanu oziroma morju) in z vidika funkcionalnega pomena (naselje, pokrajina, zgodovinska pokrajina, 

kopenska reliefna oblika, morski hidronim, upravna enota ipd.). Razvr{~eni so tudi glede na stopnjo in 

vrsto podoma~evanja (prevedeno ime, transkribirano ime itd.). S tipolo{kim razvr{~anjem je bilo gradivo 

mogo~e statisti~no obdelati. 

2.2.1 ^LENITEV PODOMAÊNIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN PO REGIONALNI PRIPADNOSTI 

Medtem ko je ~lenitev po dràvah jasna in nesporna, je ~lenitvijo po celinah bolj zapletena. saj jo 

je mogo~e izvesti na ve~ na~inov. Pripadnost celinam je opredeljena naravnogeografsko in ne politi~no, 

zato razmejitve vselej ne sledijo dràvnim mejam. Razvr{~anje zemljepisnih imen po celinah je le 

deloma skladno s klasi~no geografsko ~lenitvijo. Zaradi etni~no-jezikovno-zgodovinskih razlogov je kot 

posebna enota izdvojena Srednja Amerika, ki jo sestavljajo dràve Medmorske Amerike ter obmo~je 

Karibskih otokov oziroma Velikih in Malih Antilov. 

Evropa in Azija sta razmejeni po pogorju in reki Ural ter po razvodnem grebenu Visokega Kavkaza. 

Mejo med Azijo in Afriko predstavlja Sue{ki prekop, meja med Oceanijo in Azijo pa je za~rtana tako, 

da je celotna Nova Gvineja uvr{~ena k Oceaniji, preostali del Malajskega arhipelaga pa k Aziji. V nadaljevanju 

je natan~neje opisano razvr{~anje oto~ij in otokov k posameznim celinam, kar nakazuje izbrano 

mejo med njimi. Zaradi majhnosti ve~ine navedenih oto{kih reliefnih oblik te meje na priloènih zemljevidih 

sicer ni mogo~e vizualno razbrati, je pa pomembna zaradi natan~nosti interpretacije analiz 

pripadnosti podoma~enih tujih zemljepisnih imen posameznim celinam. 

Grenlandija in Bermudi so uvr{~eni k Severni Ameriki, Islandija in Azori pa k Evropi. K tej celini je 

pri{teta tudi Madeira, medtem ko so Kanarski otoki pripojeni k Afriki, kamor spadajo tudi osamljeni otoki 

sredi Atlantskega oceana Sveta Helena in Tristan da Cunha. Brazilske êri svetega Petra in Pavla 

so uvr{~ene k Ju`ni Ameriki. K Afriki spadajo tudi Sej{eli, Maskareni, otok Amsterdam, Otoki svetega 

Pavla, Otoki princa Edvarda in Crozetovi otoki, ki jo oklepajo z vzhodne strani, Maldivi in oto~je Chagos 

so pripojeni k Aziji, medtem ko so Kerguelenovi otoki, Heardov otok in McDonaldovi otoki priklju~eni 

k Antarktiki. K tej ledeni celini so uvr{~eni tudi Ju`ni Sandwichevi otoki, Ju`na Georgija, Ju`ni Shetlandski 

otoki, Ju`ni Orkneyjski otoki in Ballenyjevi otoki. Falklandski otoki so pripojeni k Ju`ni Ameriki, 

tako kot otoki Juan Fernández, otoki Desventuradas in Galapa{ki otoki na njeni zahodni strani. Kokosov 

otok, Clippertonov otok in otoki Revillagigedo so pri{teti k Srednji Ameriki. Velikono~ni otok in Havaji 

so del Oceanije, kamor na njeni zahodni meji spadajo otoki Bonin, Vulkanski otoki, Mariansko oto~je 

in Palavsko oto~je v severnem ter Antipodi, Aucklandski otoki, Campbellov otok in Macquariejev otok 

v ju`nem delu. Avstralski Boì~ni otok in Kokosovi otoki ju`no od Jave in Sumatre so pripojeni k Aziji. 

K Aziji spadajo tudi Komandorski otoki, ameri{ki Aleuti pa so pripojeni Severni Ameriki. [e pogled na 

oto{ko razmejitev med Evropo, Azijo in Severno Ameriko v Arkti~nem oceanu: Spitsbergi, Deèla Franca 

Joèfa in Nova deèla so del Evrope, ruski otoki in oto~ja vzhodno od Nove deèle del Azije, medtem 

ko je Kanadski arhipelag, tako kot Grenlandija, uvr{~en k Severni Ameriki. 

Razmejitev med morji in oceani je oprta na meje, zarisane na zemljevidih morij v Velikem druìnskem 

atlasu sveta (1992, 114–119). Razmejitve so v glavnem jasne in so dobro razvidne na priloènih 

zemljevidih. Izjemi sta Arkti~ni in Antarkti~ni ocean. Medtem ko se Arkti~ni ocean povr{insko povsem 

ujema s Severnim ledenim morjem in je v bistvu njegov alonim, je Antarkti~ni ocean po 60. stopinji ju`ne 

zemljepisne {irine razmejeno vodno telo, ki meji na Atlantski, Indijski in Tihi ocean, s ~imer so njihove 

povr{ine ustrezno manj{e (medmre`je 18; medmre`je 19; Perko 2006). Za »osamosvojitev« Antarkti~nega 

oceana se je spomladi 2000 odlo~ila Mednarodna hidrolo{ka zveza (temu zaenkrat {e vedno 

18


nasprotuje vlada Zdruènih dràv Amerike). Njegova severna meja je tudi meja mednarodne Pogodbe 

o Antarktiki. Z dobrimi 20.000.000 km 2 povr{ine je Antarkti~ni ocean ve~ji od Arkti~nega in je tako 

~etrto najve~je vodno telo na{ega planeta (medmre`je 20). 

Notranja morja (Kaspijsko jezero – njegovo originalno rusko ime je Kaspijskoe more, Mrtvo morje 

…) so v bistvu slana jezera in so tako kot drugi kopenski hidronimi uvr{~ena k tistim celinam in dràvam, 

na ozemlju katerih se razprostirajo. Omeniti velja {e Sredozemsko morje, ki je kot del Atlantskega oceana 

zaradi svoje izjemne civilizacijsko-zgodovinske vloge in bliìne opredeljeno kot posebna podenota. 

Vanjo so kot njen sestavni del uvr{~ena manj{a morja, na primer Ligursko, Tirensko, Jonsko, Jadransko 

in Egejsko, pa tudi Marmarsko, ^rno in Azovsko morje, ki jih nekateri {tejejo med notranja morja. 

ê se dolo~eno zemljepisno ime razteza ~ez ve~ celin, oceanov ali dràv, oziroma ga je treba uvrstiti 

v ve~ zvrsti, denimo oto{ke dràve in upravne enote k dràvam in oto{kim reliefnim oblikam (na 

primer Kuba, Dominika, Sej{eli) oziroma upravnim enotam in oto{kim reliefnim oblikam (na primer Nova 

Fundlandija, Havaji, Lakadivi), je zapis raz~lenjen na vse pripadajo~e kategorije. Zaradi tega je pri nadaljnjih 

obdelavah skupno {tevilo imen ve~je od dejansko vklju~enih podoma~enih tujih zemljepisnih imen. 

Dràve so opredeljene glede na stanje v ~asu nastanka dolo~enega atlasa. ê so bile è takrat 

neodvisne, so kot tak{ne ozna~ene v evidenci, ~e pa so bile odvisna ozemlja, imajo status upravnih 

enot. Izjemi sta Zahodna Sahara, ki si jo je è skoraj povsem prilastil Maroko, vendar je {e vedno obravnavana 

kot neodvisna dràva, tera Srbija in ^rna gora, ki sta postali neodvisni dràvi po sporazumni 

lo~itvi junija 2006, v ~asu ko so bile è opravljene vse analize in grafi~ne ponazoritve, zato sta {e vedno 

obravnavani kot enotna dràva Srbija in ^rna gora. 

2.2.2 ^LENITEV PODOMAÊNIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN PO POMENSKIH TIPIH 

Na novo izvedena ~lenitev je prilagojena svetovnim razse`nostim in obi~ajni delitvi prikazanih ter 

poimenovanih geografskih pojavov un topografskih objektov v atlasih. Nastala je z zdruèvanjem razli~nih 

geografskih pojavov in topografskih objektov v glavne objektne oziroma pomenske skupine. Paleta 

pomenskih skupin je razmeroma zajetna, saj {teje 16 enot. Ve~ino med njimi sestavlja ve~ sorodnih 

pojavov in objektov. 

Najbolj prostrana prostorska enota je celina, na primer Afrika, Ju`na Amerika, Antarktika, a tudi 

Oceanija in Srednja Amerika. 

Posebno enoto sestavljajo dràve, na primer Jordanija, Srednjeafri{ka republika, Zdruène dràve 

Amerike. V imenik so vklju~ene le tiste dràve, ki se v podoma~enem zapisu kakorkoli razlikujejo 

od originalno zapisanega imena. Od ustaljenega vzorca nekoliko odstopajo imena oto{kih dràv, na 

primer Kuba, Antigva in Barbuda, Salomonovi otoki, ki so hkrati tudi imena otokov oziroma oto{kih reliefnih 

oblik. 

Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je uvr{~enih v pomensko skupino naselje. Med njimi 

najdemo podoma~ene oblike velikih mest (na primer Rim, Krakov, Basra, Akra) in majhnih krajev 

v zamejstvu (na primer Dobrla vas, Nabreìna). Posamezna naselja imajo tudi zna~aj obalnih reliefnih 

oblik (Galipoli je ime kraja in polotoka ob Dardanelah), upravnih enot (Gaza je mesto in upravna enota 

v okviru Palestine oziroma Izraela), precej ve~ pa je tak{nih, ki so si ob oznaki naselje prisluìla {e 

pripis zgodovinsko naselje (na primer [parta na Peloponezu). Nekatera mesta sicer {e ìvijo, a so 

bila pomembna predvsem v preteklosti in v tak{nih primerih je oznaka zgodovinsko naselje postavljena 

pred oznako naselje (na primer Epidavrus v Gr~iji in Sirakuze na Siciliji). Nekateri kraji so pozneje 

povsem spremenili ime in je podoma~eno tudi njihovo nekdanje ime (na primer Akvileja, Bizanc), nekateri 

so propadli in prenehali obstajati (na primer Efez, Herakleja, Mikene, Troja), v zdaj{njih imenih nekaterih 

pa je {e vedno mogo~e zaslediti navezavo na znana imena iz preteklosti (na primer Babilon, Tebe). 

Marsikje se je zgodovinsko ime preneslo tudi na poimenovanje upravne enote (na primer Ninive), vendar 

je uporaba podoma~ene oblike imena v sodobnih okoli{~inah lahko problemati~na. V zbirki je tudi 

nekaj imen iz Velikega splo{nega leksikona (DZS 1997–1998) in Slovenskega pravopisa (Zalo`ba ZRC 

19


Drago Kladnik 

SAZU 2001), ki ozna~ujejo izjemno znane dele naselij. Zna~ilna primera sta Latinska ~etrt v Parizu in 

Marsovo polje v Rimu. 

Pomenska skupina kopenska reliefna oblika je notranje raznolika. Vanjo so vklju~ena vsa imena, 

ki so povezana z razgibanostjo povr{ja ali z reliefnimi kategorijami nasploh. Tako v njej najdemo 

imena gorovij (na primer Alja{ko gorovje, Gorovje êrskega, Apala~i), pogorij (na primer Aleutsko pogorje), 

gorskih skupin (Goldber{ka gorska skupina), hribovij (na primer Slano hribovje, Timanski greben, 

Slova{ko rudogorje), gri~evij (na primer Normandijsko gri~evje, Donsko vi{avje), vrhov oziroma vzpetin 

(na primer K2, Adamov vrh, Aventin), planot (na primer Bolivijska visoka planota, Jukonska planota, 

Lavrentijsko vi{avje, Maro{ka mezeta), pragov (na primer Asandski prag), ravnin (na primer Adanska 

ravnina, Vestfalski zatok, Gosposvetsko polje), ravnikov (na primer Ju`note~ajni ravnik, Barklyjev ravnik), 

kotlin (na primer Akvitanska kotlina, Kongovska kotlina, Velika kotlina), depresij (na primer Katarska 

depresija, Turfanska depresija), tektonskih jarkov (na primer Veliki tektonski jarek, Srednjeafri{ki tektonski 

jarek), prevalov in prelazov (na primer Karakorumski prelaz, prelaz Mitla, Burgundska vrata), re~nih 

in suhih dolin (na primer Dolina Ria Branka, Dolina smrti, Rezija; slednja ima tudi pokrajinski zna~aj), 

kanjonov (na primer kanjon Verdon, Veliki kanjon) in kraterjev (na primer Barringerjev krater). Iz na{tetih 

primerov je razvidna {iroka paleta imenja, ki mu je skupno ozna~evanje dolo~enih reliefnih 

zna~ilnosti. 

Hidronimi oziroma vodna zemljepisna imena so raz~lenjeni na kopenske hidronime in morske hidronime. 

Kopenski hidronimi vklju~ujejo imena rek (na primer Albertov Nil, Meander, Ren), sladkovodnih 

jezer (na primer âdsko jezero, Kamsko zajezitveno jezero, jezero Hanka), slanih jezer (na primer Mrtvo 

morje, Veliko slano jezero, [ot el Hodna), lagun (na primer laguna Mirim, Bene{ka laguna), prekopov 

(na primer Panamski prekop, prekop Majna–Donava), slapov (na primer Angelov slap, Niagarski slapovi), 

mo~virij (na primer Ku{ko mo~virje, mo~virje Okavango) in ledenikov (na primer Pasterca oziroma 

Pastirica in Byrdov ledenik). 

Pomensko skupino morski hidronim sestavljajo imena oceanov (na primer Tihi ocean, Arkti~ni ocean), 

morij (na primer Andamansko morje, Karibsko morje, Ligursko morje, Sarga{ko morje, Vatsko morje), 

notranjih morij (na primer Japonsko notranje morje, Visajansko morje), zalivov (na primer Biskajski zaliv, 

Velika Sirta, tudi Foxova kotlina, kar je pravzaprav nenavadno poimenovanje), prelivov in oìn (na primer 

Danski preliv, Dovrska vrata, Balaba{ka oìna, Devi{ki prehod, Bab el Mandeb, Severni vhod), fjordov 

(na primer Fjord kralja Oskarja, Trondheimski fjord, fjord Sogne), re~nih ustij (na primer Ustje Amazonke, 

Ustje Iravadija, Ustje Pada) in tudi obse`nih ledenih polic na gladini antarkti~nih morij (na primer 

Ameryjeva ledena polica, Rossova ledena polica), od katerih se na robovih lomijo ledene gore. 

Pomenska skupina podmorska reliefna oblika je raznovrstna in {tevil~na. Sestavljajo jo priobalne 

celinske police oziroma {elfi (na primer Ferski {elf, Kapverdska polica), plitvine (na primer Doggerska 

plitvina, Srebrna plitvina, Plitvina velikih rib), podmorske naplavine (na primer Naplavina Amazonke, 

Amazonkin vr{aj), podmorske re~ne doline (na primer Amazonski kanjon, Hudsonova dolina), podmorske 

gore (na primer Gora predsednika Thiersa, gora Orne, Flamska kopa), mizaste podmorske gore 

(na primer mizasta gora Discovery, mizasta gora Ob), podmorske ravnine (na primer Cejlonska ravnina), 

globokomorske ravnine (na primer Cereajska abisalna ravnina), podmorske udorine (na primer Udorina 

svete Ane), podmorske globeli (na primer globel Diamantina, Barentsova globel), podmorski jarki (na 

primer Aleutski jarek, Gr{ki jarek), podmorski hrbti (na primer Srednjeatlantski hrbet, Hrbet na devetdesetem 

poldnevniku), podmorski pragovi (na primer îlski prag, Rockallski prag), podmorske kotline 

(na primer Celebe{ka kotlina, [kotska kotlina), podmorske planote (na primer Blakova planota, Agulha{- 

ki plato), podmorske stopnje (na primer Falklandska stopnja), diskordance (na primer Antarkti~no-avstralska 

diskordanca) ter podmorski prelomi in prelomni sistemi (na primer Clippertonski prelom, Agassizova 

prelomna cona). Celotna skupina se praviloma sloveni, saj gre za zemljepisna imena na nikogar{njem 

ozemlju. Podoma~ene oblike se med seboj {e precej razlikujejo, kar je tudi posledica pretirane rabe 

tujk, za katere imamo na voljo ustrezne slovenske sopomenke, na primer polica za {elf, globokomorski 

za abisalen in planota za plato. 

20


Obse`na je tudi pomenska skupina oto{ka reliefna oblika. Njen glavni sestavni del so imena posameznih 

otokov (na primer Celebes, Rooseveltov otok, Hudi~ev otok, Sveti Kri{tof, Ognjena zemlja) in 

oto~ij (na primer Mariansko oto~je, Kerguelenovi otoki, Bismarckov arhipelag, Azori, Adamov most). 

V grobem je zaznati razlo~ek med poimenovanjem oto~ij in otokov. Pri oto~jih gre za oto{ke skupine 

z velikim {tevilom majhnih otokov, pogosto z atoli, zna~ilnimi za obmo~ja tropskih morij (na primer Ekvatorsko 

oto~je, Maldivi). V primeru otokov gre praviloma za oto{ke skupine z manj{im {tevilom ve~jih 

otokov (na primer Kanarski otoki, Falklandski otoki, Havaji). Ob~noimenska sestavina otoki se uporablja 

tudi za ozna~evanje starej{ih oblik imen oto~ij (na primer Lagunski otoki, Nizki otoki) in tudi za poimenovanje 

dràv (na primer Marshallovi otoki, Salomonovi otoki, Zelenortski otoki). ê se na primer uporabi 

poimenovanje Marshallovo oto~je, se misli na oto{ko skupino kot naravni pojav, ~e pa se uporabi zapis 

Marshallovi otoki, se misli na oto{ko skupino kot upravnopoliti~no enoto. V podrobnem pri poimenovanju 

oto{kih skupin sre~amo {e ob~na imena arhipelag (na primer Kanadski arhipelag), atol (na primer 

Johnstonov atol), oto{ka skupina (na primer oto{ka skupina Cosmoledo, skupina Aldabra), ~er (na primer 

êri svetega Petra in Pavla) in koralni greben (na primer Veliki koralni greben, greben Swallow). 

V pomensko skupino obalna reliefna oblika so uvr{~ena imena polotokov (na primer Apeninski 

polotok, Krim, Kam~atka, polotok York), rtov (na primer Rt dobrega upanja, Zeleni rt), obal (na primer 

Obala popra, Zahodna riviera, Obala Jurija V.; slednja ima tudi zna~aj pokrajine), zemeljskih oìn (na 

primer Panamska zemeljska oìna, medmorje Kra) in pe{~enih nasipov oziroma tako imenovanih zemeljskih 

kos (na primer Kurska kosa, Arabatska kosa). Sem so uvr{~ene tudi re~ne delte (na primer Donavina 

delta, Gangesova delta, Delta Orinoka). 

Naravna pokrajina je od celine manj{i naravnogeografsko ozemeljsko zaokroèn del Zemljinega 

povr{ja, ki ga je ~lovek s svojim delovanjem nebistveno ali le malo spremenil. Pri opredelitvi posamezne 

naravne prvine praviloma niso izpostavljene, ampak se lahko prepletajo z drugimi zna~ilnostmi. Zna~ilni 

primeri so Byrdova deèla na Antarktiki, Caprivijev pas na severovzhodu Namibije, Pribaltik v ju`nem 

zaledju Baltskega morja, Daljni vzhod v Rusiji, Frizija na severozahodu Nem~ije in severu Nizozemske, 

Indijska podcelina na jugu Azije (ta ima obenem pridih zgodovinske upravne enote), Novi svet, 

ki je v bistvu zmes novoodkritih celin Severne in Ju`ne Amerike, Mezeta in Hrva{ko Zagorje, ki imata 

kot planotast oziroma gri~evnat svet è tudi zna~aj oronimov, Piemont, ki je tudi upravna enota, 

Atika, ki je ob naravni pokrajini in upravni enoti {e zgodovinska pokrajina; slednje velja tudi za Mazurijo. 

Poseben primer pokrajine je Masajska stepa, ki jo zaradi zna~ilnega videza uvr{~amo tudi 

k pejsa`no pomembnim enotam. [e najbolj tipi~ne naravne pokrajine so pu{~ave (na primer Sahara, 

Gobi, Kizilkum, Atakama, Velika arabska pu{~ava) in stepe (na primer Barabinska stepa, Kulundinska 

stepa). 

Zgodovinska pokrajina je tista pokrajinska enota, ki je bila v zgodovinskem razvoju posebno pomembna, 

a ni imela zna~aja dràvne tvorbe ali upravne enote. Tipi~ni primeri so Abesinija na ozemlju zdaj{nje 

Etiopije, Etrurija kot del osr~ja Apeninskega polotoka in zibelka Etru{~anov, Bitinija in Lidija v Mali Aziji 

kot pomembni postojanki anti~ne gr{ke civilizacije, Kastilija kot osr~je zdaj{nje [panije in Nova Granada 

kot {panska kolonialna posest na ozemlju zdaj{nje Kolumbije. Zna~aj zgodovinskih in hkrati tudi naravnih 

pokrajin imajo tudi francoske pokrajine, na primer Burgundija, Normandija, Provansa. Mlaj{e zgodovinske 

pokrajine imajo zaradi svojskega vpliva na etni~ne zna~ilnosti prebivalstva obenem zna~aj kulturnih pokrajin. 

Oaze (na primer oaza Kharga in oaza Siwa) so uvr{~ene v malo{tevil~no pomensko skupino pejsa`, 

pri ~emer imajo nekatere tudi pokrajinske zna~ilnosti, druge pa ob tem tudi zna~aj naselij. 

Posebno pomensko skupino sestavljajo upravne enote razli~nih ravni. Kar pogosto imajo tudi zna- 

~aj pokrajin, kar je, v kolikor ni upravni zna~aj povsem prevladujo~, zabeleèno z navedbo obeh pomenskih 

zvrsti. Med upravne enote spadajo zvezne dràve (na primer Severna Dakota, Mahara{tra, Zahodna 

Avstralija), zvezne deèle (na primer Bavarska, Spodnja Sa{ka, Toskana), republike (na primer Ingu{ija, 

Kabardino-Balkarska republika, Ju`na Osetija, Republika Srbska), avtonomna obmo~ja (na primer 

Burjatsko avtonomno okro`je), departmaji (na primer Visoka Savoja), ~ezmorska ozemlja oziroma kolonije 

(na primer Britanski Devi{ki otoki, Reunion, Francoska Gvajana), administrativna obmo~ja (na primer îlsko 

21


Drago Kladnik 

antarkti~no obmo~je, Francosko ju`no ozemlje), province (na primer Se~uan, [ansi, Severozahodna 

mejna provinca), ùpanije (na primer @elezna ùpanija) in tudi zveze dràv, kakr{na je na primer Evropska 

zveza. Nekatere upravne enote (na primer Sikim) so bile v preteklosti samostojne dràvne tvorbe 

in imajo zato tudi oznako zgodovinska upravna enota. 

Pomensko skupino zgodovinska upravna enota sestavljajo predvsem biv{e kolonije (na primer Britanska 

Somalija, Francosko ozemlje Afarov in Isov, Kolonije ob Malajskem prelivu, Severna Rodezija), 

deli nekdanjih kolonij (na primer Transjordanija, Alìrija), imena upravnih enot nekdanjih velikih dràvnih 

tvorb, ki so pozneje razpadle (na primer Galicija v Avstro-Ogrski monarhiji), imena republik v biv{i Sovjetski 

zvezi (na primer Gruzinska SSR ali Gruzinska sovjetska socialisti~na republika, Kirgizija) in odvisna 

ozemlja, ki so po dolo~enem ~asu pripadla mati~nim dràvam (na primer Hongkong, Obmo~je Panamskega 

prekopa). 

Pomenska skupina drugo na zemljevidih v atlasih sicer ni prav {tevil~na, a je pomensko izredno 

raznovrstna. V njej najdemo antarkti~ne raziskovalne postaje (na primer Mirni, Leningradska, Baza Scott), 

zgodovinske utrdbe (na primer Trdnjava Akmolinsk, Trdnjava Churchill, Kremelj), narodne parke (na primer 

Yellowstonski narodni park, Ledeni{ki narodni park, Narodni park Tsavo), kra{ke jame (na primer 

Mamutska jama, Azurna jama, jama Grimaldi), re~ne zajezitve in zapornice prekopov (na primer Asuanski 

jez, Eufratova pregrada, Zatvornice Miraflores), pomembne prometnice (na primer Panameri{ka 

magistrala, Transsibirska èleznica, Prekmorski brzojav, Transalja{ki naftovod), predore (na primer Evropredor 

ali Kanalski predor, Turski predor, predor Selang), gradove (na primer Ojstrovica, Vakare{t), samostane 

(na primer Katarinin samostan), sveti{~a (na primer Akropola, Delfi, Vi{arje), obzidja (na primer Kitajski 

zid, Hadrijanovo obzidje), znamenite stavbe (na primer Tad` Mahal, Kip svobode, Bela hi{a, Slavolok 

zmage), arheolo{ka najdi{~a (na primer Oldovajska soteska, Abu Simbel, Kartaginske razvaline, Merga), 

rudna nahajali{~a (na primer Murchisonska zlata polja, Uralsko obmo~je, Drugi Baku, Embska naftna 

polja), tektonske prelomnice (na primer Prelom svetega Andreja), litosferske plo{~e (na primer Filipinska 

plo{~a, Afri{ka plo{~a), geolo{ke {~ite (na primer Afri{ki {~it, Baltski {~it, Kanadski {~it) in druge 

geolo{ke tvorbe (na primer Fenosarmacija, Iberski masiv, Magdebur{ka pradolina), izpostavljene to~ke 

na Zemljinem povr{ju (na primer Severni in Ju`ni te~aj), mitolo{ke, legendarne in nami{ljene deèle 

(na primer Atlantida, Had, Indija Koromandija) ter zemljepisna imena – kratice (na primer Magreb, Beneluks, 

Donbas). 

2.2.3 TIPOLOGIJA TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN GLEDE NA STOPNJO 

IN VRSTO PODOMAÊVANJA 

Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na na~in in vrsto njihovega podoma~evanja 

lahko razkrije jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika, 

njihovo razli~no izku{enost in razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov ter mednarodnih 

priporo~il o rabi eksonimov. 

Oblikovanje zna~ilnih razredov in razvr{~anje imenskega gradiva vanje je zahtevno, deloma tudi 

subjektivno. Znanih je ve~ poskusov tipologije podoma~evanja. Medtem ko je pri jezikoslovcih ([ivic-Dular 

1989, Orel 2003) v ospredju izklju~no jezikoslovni vidik, redki poskusi geografov (Kladnik 1999) sku{ajo 

upo{tevati tudi vsebinske razse`nosti imenja. 

Prvo temeljito tipologijo, ki je v bistvu zmes obeh vidikov, je v sedemdesetih letih 20. stoletja ob 

izidu Velikega atlasa sveta zasnoval Janko Moder (Moder 1972, 396–397). Njegove tipolo{ke skupine, 

ki upo{tevajo tudi izreko, so razvr{~ene v smeri od najmanj{e do najve~je stopnje podoma- 

~evanja: 

1. Razlike samo v izreki. Uradna izvirna oblika in pri nas udoma~ena oblika se po zapisu sicer popolnoma 

ujemata (na primer London, New York, Ohio, Alabama, Moskva, Argentina), a je to samo v zapisu, 

saj so v izreki ve~ji ali manj{i odmiki è v prvem sklonu, {e ve~je spremembe ali prilagoditve pa narekuje 

sklanjatev. 

22


2. Opu{~anje diakriti~nih znamenj. Tudi v tej skupini je zna~ilna kar najve~ja zapisna zvestoba izvirniku, 

vendar ~rkovna in diakriti~na znamenja v njej è odigrajo ve~jo ali manj{o vlogo. Zaradi 

poenostavitve pri tisku, tradicije in deloma è pona{eni, poenostavljeni izreki se posebna znamenja 

opu{~ajo (na primer Sao Paulo namesto São Paulo, Reykjavik namesto Reykjavík, Riga namesto 

Ri •– ga, Gdansk namesto Gdańsk, Iran namesto Īra – n). 

3. Transkribirana imena s ~rkovnimi in diakriti~nimi poenostavitvami. Veliko skupino imen narekuje 

prenos iz druga~nih pisav (cirilice, arabskih, hebrejskih, indijskih pisav, japonskih pismenk in 

drugih) v latinico. Pri tem se presko~i jezikovnega posrednika (na primer franco{~ina, angle{~ina, 

nem{~ina, ru{~ina, srbohrva{~ina) in »morebitno njegovo nebogljenost ali preveliko foneti~nost« (na 

primer sh, sch, ch = {; oo, ou = u) in zato pi{emo Pandàb namesto Punjab, Cejlon namesto Ceylon, 

Se~uan namesto Sichuan ali Setchouan. Opu{~ajo se tudi znamenja za vse morebitne dolìne 

in kra~ine, kakor je bilo omenjeno pri prej{nji skupini, in pi{e se na primer Asuan namesto Aswa – n, 

Tokio namesto Tokyo – . Pri izreki takih in podobnih imen se je udoma~ila in ustalila {e ve~ja podoma- 

~itev, navezana na pisno obliko. Imena izgovarjamo tako, kakor da imamo opraviti s slovenskimi imeni 

in se ne mu~imo s tujimi odtenki. 

4. Transkribirana zemljepisna imena, delno z doma~imi kon~nicami, ki v~asih vplivajo tudi na 

koren. To skupino sestavljajo nekak{ni kriànci, porojeni deloma tudi na podlagi podoma~evalnih 

teènj, kakr{ne je ~utiti v prej{njih treh skupinah. Pri tem gre deloma za imena s podoma~eno kon~nico 

(na primer Tirana za Tiranë), ki v~asih vpliva tudi na koren (na primer v izreki imena Georgia = Georgija 

/georgija/ namesto obi~ajne angle{ke izreke), zlasti {e, ~e je koren tudi sicer znan (na primer 

kot osebno ime Alexandria → Al Iskandari •– yah → Aleksandrija), ali ~e ni iz istega jezikovnega gnezda 

(indijanska in {panska mesta v Severni Ameriki, doma~inska imena v nekdanjih angle{kih, 

francoskih, nizozemskih, portugalskih in {panskih kolonijah). Sem prav tako spadajo imena Pariz 

za Paris, Var{ava za Warszawa, Praga za Praha, Pensilvanija za Pennsylvania in tudi Filadelfija za 

Philadelphia (opomba avtorja: spremembo s v z pri Parizu je mogo~e utemeljiti le z nekaj stoletij 

starim, prek nem{~ine prevzetim imenom, kar se vidi v spreminjanju francoskega -s v nem{ki -s (izgovor 

-z) in naprej v slovenski zapis -z, podoma~evanje Warszawa v Var{ava je le pre~rkovanje (w = v, 

sz = {), pri Pragi gre za transkripcijo originalnega Praha oziroma zapis ~e{kega glasu h z najbli`jo 

slovensko ~rko). Za vso to skupino velja temeljno skupno na~elo: bolj ko je ime znano, dalj ko je prisotno 

v slovenski zavesti in kolikor pogosteje se uporablja, tem manj{a je verjetnost, da bo izgovor 

dlakocepsko posnet po izvirni izreki, temve~ se poenostavi ({e zlasti kon~nice), kar olaj{a sklanjatev 

in tvorjenje pridevni{ke oblike. 

5. Imena rek s podoma~evanjem v korenu in kon~nici. Podoma~itve v korenu in prilagoditve tujega 

zapisa na{i izreki (na primer Sena za Seine, Temza za Thames) so deloma opravi~ljive in pri 

marsikateri izreki izpeljane zato, ker imena rek in voda spadajo med najstarej{a tudi v na{i jezikovni 

zakladnici. Jezikovno lahko pripadajo {e najstarej{im ljudstvom, ki so praviloma imela druga~no 

izreko kakor sodobna. Ob korenski prilagoditvi je pri nas pogosto izpeljana {e kon~ni{ka. Pri tem 

prevladuje zlasti ènskospolna kon~nica -a, ki je pri doma~ih re~nih imenih precej dosledna in je 

zato mo~no vplivala na podoma~itve (na primer Anià za Enns, Adià za Adige, Tibera za Tevere, 

Odra za Oder, Donava za Donau). Imena nekaterih rek so skoraj povsem podoma~ena (Pad za Po, 

Rona, tudi Rodan za Rhône) ali pa le pisno poenostavljena (Visla za Wisl / a, Misisipi za Mississippi, 

Kolorado za Colorado). Tudi ~e ne gre za izrazito podoma~itev v korenu ali kon~nici, se je v mnogih 

primerih udoma~ila preprostej{a oblika, bli`ja izgovorni (na primer Ren za Rhein, Dneper in Dnjeper 

za Dnepr Jukon za Yukon). 

6. Podoma~ena ve~besedna zemljepisna imena, na katera vpliva raba slovenske ob~noimenske 

sestavine. [e bolj izrazito podoma~ena so nekatera imena gorovij, morij, zalivov, jezer, otokov, 

zemljepisnih obmo~ij in podobnega. Pri njih gre najve~krat za ve~besedno ime, se pravi za osnovno 

tuje lastno ime v pridevni{ki obliki in za slovensko ob~no ime; lahko je tudi obratno. Pri tem je 

vpliv slovenske ob~noimenske sestavine tako mo~an, da zelo sprosti in podoma~i tudi izreko v korenu. 

23


Drago Kladnik 

Zanimivo je, da nekatere pridevnike (na primer veliki, srednji, mali) v mnogih jezikih prevajajo, tudi 

v sloven{~ini (na primer Mali Hingan, Veliki Antili, Srednji Andaman). Zna~ilni zgledi tega tipa so Niagarski 

slapovi za Niagara Falls, Bodensko jezero za Bodensee, Tremitski otoki za Isole Tremiti in 

Kapverdska kotlina za Cap Verde Basin. Zlasti pri oto~jih je v mnogih primerih mo`no in je dejansko 

celo pogosteje v rabi samo podoma~eno ime brez ob~noimenske sestavine (na primer 

Kurili = Kurilski otoki, Andamani = Andamanski otoki, Falklandi = Falklandski otoki, tudi Atlantik = Atlantski 

ocean; kraj{e oblike se praviloma uporabljajo tudi za poimenovanje upravnih enot). V ednini se 

sploh pogosteje uporablja samo lastno ime (na primer Crooked za Crooked Island in posledi~no na 

otoku Crookedu). 

7. Foneti~no zapisan koren z uporabo slovenske kon~nice. Nadaljnja stopnja v podoma~evanju 

je najlep{e razvidna pri imenih dràv, pomembnej{ih pokrajin, celin in nekaterih otokov. Pri njej je 

doseèno idealno soìtje med tujim korenom in na{o izreko, torej je koren pisan popolnoma foneti~no, 

kon~nice pa so popolnoma pona{ene. Sem na primer spadajo zemljepisna imena [panija, 

Francija, Portugalska, Azija, Sicilija, Korzika, Lombardija, Bretanja, Porenje, Pomorjanska, Katalonija. 

8. Prevedena zemljepisna imena. V naslednjo skupino podoma~enih zemljepisnih imen spadajo popolni 

prevodi. V tovrstnih primerih sploh ne gre ve~ za izvirno uradno ime v korenskem, temve~ samo 

{e v pomenskem smislu. Zgledi so Rde~e morje, Plitvina jeèvcev, Nizozemska, Veliko slano jezero, 

Skalno gorovje, Rt dobrega upanja. V teh imenih sre~ujemo tudi splo{no in delno prevzete tujke 

(primera sta Tihi ocean, Sedma avenija) ter korenske osnove mo~no podoma~enih zemljepisnih imen 

(na primer Zahodnosibirsko niàvje, Nova Zelandija, Nova [kotska, Novi ju`ni Wales). 

9. Tradicionalno podoma~ena zemljepisna imena. Ne preve~ {tevilno zadnjo skupino, ki pa je bila 

v preteklosti mo~neje zastopana, sestavlja nekaj zemljepisnih imen, pri katerih je »ponekod {e ~utiti 

koren« (na primer Rim za Roma, Benetke za Venezia), »pri drugih pa {e tega ne, ker je ime prevzeto 

po drugi poti« (na primer Dunaj za Wien, Celovec za Klagenfurt, Videm za Udine; opomba avtorja: 

po danes najverjetnej{i Ramov{evi etimologiji sta Celovec in Klagenfurt vzporedno razvita iz anti~nega 

Aquilana). 

Poskus bolj geografsko obarvane tipologije, ki ob jezikovnih vidikih upo{teva tudi izvor oziroma na~in 

nastanka zemljepisnih imen, je izveden v elaboratu Imenik tujih imen v Slovenskem jeziku (Kladnik 1999). 

Predstavljen je bil na posvetovanju Delovne skupine o eksonimih leta 2003 v Pragi in je objavljen v publikaciji 

Exonyms and the International Standardisation of Geographical Names (Kladnik 2007, 119–131). 

Podoma~ena tuja imena so razvr{~ena v naslednje skupine: 

1. Izvorno slovensko ime. Gre za imena, pri katerih je ~utiti izvor v na{em jeziku, ki je bil lahko tudi 

podlaga za nastanek zdaj{njih imen v tujih jezikih. Slednje velja {e zlasti za imena v zamejstvu. Zna- 

~ilni primeri so Bela za Vellach, Gradec za Graz, Lipnica za Leibnitz, Gorica za Gorizia, Devin za 

Duino, Nem~ija za Deutschland. 

2. Prevedeno ime. V to skupino podoma~evanja spadajo popolnoma prevedena zemljepisna imena. 

Na izvirno uradno ime spominjajo le {e v pomenskem smislu. V teh imenih sre~ujemo splo{no in 

delno prevzete tujke ter korenske osnove mo~no podoma~enih zemljepisnih imen. Zna~ilni primeri 

so Balijsko morje za Laut Bali, Beli Nil za Al Bahr al Abyad, Boì~na plitvina za Christhmas Bank, 

Rumena reka za Huang He in Nova Zelandija za New Zealand. 

3. Prevedeno kolonialno ime. Tudi v tej skupini so zemljepisna imena prevedena, vendar iz imen v jezikih 

kolonialnih velesil, ~eprav so ob njih v rabi tudi imena v tradicionalnih doma~inskih jezikih. Lahko 

so prevedena tudi imena geografskih pojavov in topografskih objektov, ki so jih poimenovali kolonisti. 

Tak{na so tudi vsa imena nekdanjih kolonij. Neredko se kolonialna imena tako zelo razlikujejo 

od originalnih doma~inskih imen, da slednja v njih sploh niso razpoznavna. Z ozemlja nekdanje Sovjetske 

zveze so v to skupino vklju~ena imena v ruskem jeziku, ki v doma~inskih jezikih nimajo pomenske 

ustreznice. Zna~ilni primeri so Beli rt za Râs Nouâdhibou/Cap Blanc, Nova Granada za Granada 

Nueva, Obala popra za Grain Coast, Sevansko jezero za Sevana Lich/ozero Sevan, Viktorijin Nil za 

Victoria Nile in Vulkanski otoki za Io – /Kazan-Retto – /Volcano Islands. 

24


4. Prirejeno ali delno prevedeno ime. V tej raznoliki skupini so zemljepisna imena, ki se v sloven{- 

~ini zaradi bolj{e razumljivosti pomensko deloma razlikujejo od originalnih zapisov, imena, ki so 

v podoma~eni obliki skraj{ana oziroma poenostavljena, imena, ki so zaradi bolj{ega razumevanja 

prilagojena v opisu lege, imena, ki so prevedena le deloma in so lahko tudi deloma transkribirana 

ter imena, ki so (po nepotrebnem) obdràla tuje izrazje. Zna~ilni primeri so Aralsko jezero za Aral'skoe 

more, Azori za Açores/Ilhas dos Açores, Celij za Mont Celius, Hrbet ju`no od Jan Mayena za Jan 

Mayen Ridge, Orinoko za Río Orinoco, Saint Kitts in Nevis za Saint Kitts and Nevis, Salzbur{ka 

za Salzburg in Zahodna Sierra Madre za Sierra Madre Occidental. 

5. Transkribirano ime. V tej skupini so imena z opu{~enimi diaktriti~nimi znamenji (poleg opu{~anja se 

spremeni vsaj {e kak{na druga ~rka iz originalnega zapisa imena) ter imena s podoma~enimi koreni 

(kar je redkej{i pojav) ali podoma~enimi kon~nicami (ta oblika je bolj pogosta). V nekaterih primerih sta 

podoma~ena tako koren kot kon~nica. Podoma~enje lahko nastane zaradi poenostavitev pri pre~rkovanju. 

V tej obse`ni skupini so tudi mnoga zgodovinska zemljepisna imena, med katerimi jih je najve~ iz 

anti~nega obdobja. Zna~ilni primeri so Bagdad za Baghda – d/Bag·da – d, êrnobil za ôrnobyl'/êrnobyl', 

Delfi za Dhelfoí/Delphoi, Iravadi za Irrawaddy, Pjongjang za P'yoüngyang in @eneva za Genève. 

6. Delno transkribirano ime. Ta skupina zemljepisnih imen je manj {tevil~na in jo sestavljajo tista 

imena, ki niso v celoti izvedena po na~elih doma~enja. Lahko imajo odve~ne ~rke, na mestu pri- 

~akovanih soglasnikov ohranjajo samoglasnike, imajo neobi~ajne samoglasni{ke kombinacije, ali 

imajo v primerih dvojnih ali ve~besednih imen podoma~en le del imena. V to skupino spada tudi 

nekaj imen, ki so sicer podoma~ena, a podoma~itev ni skladna z originalnim zapisom, kar je treba 

pripisati dolgotrajni, tradicionalni rabi podoma~ene oblike imena. Zna~ilni primeri so Abu Dhabi 

za Abu – Zaby, Beludìstan za Baluchista – n, Gvineja Bissau za Guiné-Bissau, Kalkuta za Calcutta/Kalikata 

in Sa{ka-Anhalt za Sachsen-Anhalt. 

7. Minimalno podoma~eno ime. To ne prav veliko skupino sestavljajo izklju~no zemljepisna imena, 

pri katerih je pri{lo le do opu{~anja diakriti~nih znamenj ali posebnih ~rk. Zna~ilni primeri so Andros 

za Ándros, Bogota za Bogotá, Iran za Īra – n, Osaka za O – saka in Sevastopol za Sevastopol'. 

8. Podoma~eno kolonialno ime, prevzeto ali transkribirano ime iz preteklosti ali iz enega od 

slovanskih jezikov. Ta zelo raznolika skupina poudarja navezanost podoma~enega slovenskega 

zemljepisnega imena na ime iz preteklosti, ki z zdaj{njo obliko originalnega imena v doma~inskem 

jeziku nima globlje povezave. Gre tudi za kolonialna imena, ki pa so transkribirana. Precej imen 

ima izhodi{~e v anti~nem poimenovanju. Izvor nekaterih podoma~enih zemljepisnih imen je mogo- 

~e razloìti le s poznavanjem imen v drugih slovanskih jezikih; vpra{anje je, do katere mere jih {e 

velja jemati kot izhodi{~e za podoma~evanje v sloven{~ino. Zna~ilni primeri so Aleksandrija za Al 

Iskandari •– yah/Alexandria, Alìrija za Al Jaza – 'ir/Algérie, Araks za Aras/Araxes, Bombaj za Mumbai/Bombay, 

Bospor za Karadeni • z Bogüazi • /I·stanbul Bogüazi • /Bosporus, Dra`dani za Dresden, Ind za 

Sind/Sênggê Zangbo/Sengge Khamba/Shiquan He/Indus, Rangun za Yangon/Rangoon, Solun za 

Thessaloníki in @elezno za Eisenstadt. 

9. Prevzeto ali podoma~eno ime ene od ve~jezi~nih oblik imena. To skupino sestavljajo imena 

pokrajin, rek, jezer in gorovij, ki se praviloma raztezajo prek ozemelj ve~ dràv ali ozemelj ve~ ljudstev 

z razli~nimi jeziki. Nekaj je tudi primerov, ko ima dolo~en pojav ve~ razli~nih imen znotraj ene 

same dràve. Gre za prevzeta imena iz ene od razli~nih oblik imen, lahko pa je ime podoma~eno 

iz ene od oblik originalnega imena; iz katere, je razvidno iz ve~je stopnje medsebojnega ujemanja 

med slovenskim in originalnim zapisom imena. Zna~ilni primeri so Amur za Amur/Heilong Jiang, 

Cape Town za Cape Town/Kaapstad/iKapa, Finska za Suomi/Finland, Flandrija za Vlaanderen/Flandre, 

Kosovo polje za Kosovo Polje/Fushë Kosovë in Ren za Rhin/Rhein/Rijn. 

10. Prevzeto kolonialno ime ali ime v jeziku velike sosednje dràve. Ta skupina zemljepisnih imen 

se deli na dve podskupini. Prvo sestavljajo prevzeta kolonialna zemljepisna imena, ki so zapisana 

enako kot originalne oblike imen v kolonialnih jezikih, ki pa se od imen v zdaj{njih uradnih jezikih 

lahko neprepoznavno razlikujejo. Ponekod so kolonialna imena navedena ob uradnih, drugje spet 

25


Drago Kladnik 

ne in jih je mogo~e najti v angle{ki razli~ici Velikega atlasa sveta (1986) oziroma v kak{nem drugem 

atlasu v angle{kem ali drugem kolonialnem jeziku. Drugo, manj {tevil~no podskupino sestavljajo 

porusena imena z obmo~ja nekdanje Sovjetske zveze, ki so bila dolgo v rabi tudi v slovenskem 

jeziku, a se je z osamosvojitvijo dràv in uradno uveljavitvijo drugih jezikov njihovo uradno ime spremenilo, 

v~asih tako zelo, da uveljavljena oblika imena sploh ni ve~ prepoznavna. V teh primerih bi 

morda kazalo vztrajati pri prej{njih oblikah, druga~e pa je v primerih, ko gre za manj{e in manj znane 

pojave in oblike, za katere bi lahko prevzeli originalna imena. Zna~ilni primeri so Armenija za 

Hayastan, Celebes za Sulawesi, El Beida za Al Bayda – /El Beida, Famagusta za Gazi Magüusa/Ammokhostos/Famagusta, 

Mount Everest za Sagarmatha/Quomolangma Feng/Zhomo Langma/Mount 

Everest, Ki{injev za Chişinaüu/Ki{inev in Vientiane za Viangchan/Vientiane. 

11. Ve~besedno ime, pri katerem je levi del ob~no, desni pa lastno ime. Ta skupina imen je obse`na in 

kljub navidezni enotnosti do dolo~ene mere notranje raznolika. Nekateri (Furlan, Gloàn~ev, [ivic-Dular 

1998, 77 spodaj) menijo, da ne gre za prava zemljepisna imena, saj ima ob~e ime le pomensko pojasnjevalno 

vlogo, drugi pa ob~e ime opredeljujejo kot del lastnega imena, kar izrazijo z rabo velike za~etnice. 

Lastna imena na desni strani so lahko zapisana v originalni obliki, lahko so podoma~ena v razli~nih 

stopnjah, prevzeta iz kolonialnih oblik, originalnih imen ali pa prevedena oziroma prilagojena. Zna- 

~ilni primeri so abisalna ravnina Hatteras za Hatteras Abyssal Plain, dolina Azaouak za Vallée de 

l'Azaouak, gorovje Zagros za Ku – hha – -ye Za – gros, jezero Tana za T'ana Hayk', oaza Farafra za Wa – ha – t 

al Fara – firah, otok Hainan za Hainan Dao, rt Sounion za Ákra Soúnion in zaliv Sirta za Khali •– j Surt. 

12. Umetno ime. V tej skupini slovenska oblika zemljepisnega imena nima pomenske ustreznice v originalu 

ali pa je originalno ime tak{no, da ga tamkaj ìve~i ljudje za ozna~evanje dolo~enih pojavov 

v vsakdanjem ìvljenju ne poznajo oziroma ga ne uporabljajo. Nekatera imena so prilagojena v toliko, 

da bolje odraàjo glavne zna~ilnosti pojava. Pogosto gre za ozna~evanje velikih pokrajinskih 

enot ter za imena, ki opazovalcem iz oddaljenih deèl bolj jasno razkrijejo bistvene lastnosti pojava 

ali opredelitev njegove lege. V tej skupini je tudi nekaj imen, ki so v bistvu napa~na, a so se 

v vs tudi nekatera imena, ki jih praksa sicer pozna, a poimenovanje ne ustreza razmeram v dolo- 

~eni pokrajini. Zna~ilni primeri so Amazonsko niàvje za Selvas, Ju`noavstralsko niàvje za Nullarbor 

Plain, Moskovska kotlina za Me{~ëra, Vzhodne Alpe za Ost Alpen/Alpi Orientali, Zahodna pu{~ava 

za Aş Şahra – al Li •– bi •– yah in Zakarpatska Ukrajina za Zakarpat'e. 

13. Napa~no oziroma nepravilno ime. Zadnjo skupino sestavljajo zemljepisna imena, ki so glede na 

originalna imena povsem neustrezno podoma~ena. Notranje je zelo raznolika in skoraj vsako ime 

je poglavje zase. Lahko gre za napa~no rabo spola ali {tevila, napa~no izhodi{~e glede na dejanski 

pomen v originalnem zapisu imena, imena, ki jih v razpolo`ljivih atlasih nikakor ni mogo~e 

identificirati, napa~no zapisana lastna imena na desni strani ve~besednih imen, nepravilno podoma~ene 

oblike delov imen, nepotrebna podvajanja delov imen v poslovenjeni razli~ici imena, slovni~no 

nepravilno izpeljane pridevni{ke oblike, napa~ne prevode, ki imajo izhodi{~e v nepoznavanju geneze 

originalnih imen, delne prevode, ki glede na prvotni pomen izzvenijo v povsem absurdnih oblikah 

ali pa za uporabo neprimernega jezikovnega izhodi{~a, najve~krat angle{~ine namesto zapisov 

v originalnih jezikih deèl, kjer je zastopan dolo~en pojav. Zna~ilni primeri so ê{ki zaliv za ^ë{skaja 

guba, hribovje Naga za Pa – tkai Bum, jezero Baba za Bafa Gölü, ledenik Byrdbreen za Byrdbreen/Byrd 

Glacier, Lyonski zaliv za Golfe du Lion, Malajski preliv za Selat Melaka, Mar{alovi otoki za Marshall 

Islands, morje Sava za Laut Sawu, Obala komarjev za Costa de los Mosquitos, Oto~je Jana 

Mayena za Jan Mayen, reka Snake za Snake River in Velika ravnina za Great Plains. 

Pomembna slabost te klasifikacije je okoli{~ina, da je mogo~e dolo~ena imena uvrstiti v ve~ tipov, 

kar lahko vodi v ~ezmerno subjektivizacijo. Zato je bila izdelana poenostavljena, v bistvu jezikovna tipologija, 

ki pa ob podrobnej{i obravnavi vendarle omogo~a tudi vpogled v geografske zna~ilnosti imenja: 

A Slovensko zemljepisno ime (slovenski endonim). Gre za zemljepisna imena v zamejstvu in imena, 

ki so tak{na samo v sloven{~ini. Zna~ilni primeri so Bela za Vellach, Koro{ka za Kärnten, Korte 

za Trögern, Kri` sa Santa Croce, Lipnica za Leibnitz. 

26


B 

C 

D 

E 

F 

Prevedeno zemljepisno ime. Gre za besedno zvezo s pridevni{kim prilastkom iz lastnega imena 

in ob~noimenskim samostalni{kim jedrom (Orel 2003, 47). Prevedeno ime je lahko originalno 

tuje ime, kolonialno ime ali originalno ime, prevzeto prek kolonialnega. Zna~ilni primeri so Bahamski 

otoki za Bahama Islands, Bajkalsko jezero za ozero Bajkal/Dalai-Nur, Bismarckovo morje za 

Bismarck Sea, Boì~ni otok za Kiritimati/Christmas Island, Caprivijev pas za Caprivi Zipfel/Caprivi 

Belt, ê{ko rudogorje za Kru{né hory/Erzgebirge, êtrti katarakt za Ash Shalla – l ar Ra – bi/4th 

Cataract, Deèla Knuda Rasmussena za Knud Rasmussen Land, Filipinski jarek za Philippine Trench 

ter Kaza{ke vi{ine, Kaza{ki prag oziroma Kaza{ko vi{avje za Kazahskij melkosopo~nik (pri slednjem 

gre o~itno za teàvno prevedljivo ime). 

V podskupino B+ so uvr{~ena redka prevedena ve~besedna zemljepisna imena z obrnjeno ali seznamno 

stavo ([ivic-Dular 1988, 59), saj je zna~ilna za grozdenje imen v imenskih kazalih. Primeri 

so Andrewa podmorska gora za Andrew Seamount, Dvina Zahodna za Zapadnaja Dvina/Daugava, 

Kanadian Severni za North Canadian River in Ustjug Veliki za Velikij Ustjug. 

Podskupino B– sestavljajo zelo redka prevedena ve~besedna imena z lastnim imenom v rodilniku 

in prevedenim delom imena, ki ozna~uje vrsto objekta. Primeri so Koronacije zaliv za 

Coronation Gulf, Kraljice Charlotte otoci za Queen Charlotte Islands in Marije Terezije pe~evje za 

Maria Theresa Island. 

Prilagojeno ime. Podoma~eno zemljepisno ime ima lahko spremenjen spol ali {tevilo, lahko gre 

za nedosleden prevod ali le deloma prevedeno ime, prevedeno le oblikovno, ne pa tudi vsebinsko, 

pri gr{kih imenih gre pogosto za odvzemanje obi~ajne kon~nice -os, pri ruskih imenih za 

izpu{~anje kon~aja -ja, -je, lahko pride do spremembe samoglasnika v korenu. Zna~ilni primeri 

so Ander za Ándros, Amindivi za Ami •– ndi •– vi Islands, Aralsko jezero za Aral'skoe more, Bihe~ za Biha}, 

Bolgarska Morava za Ju`na Morava, Damara za Damaraland, Florenca za Firence, Frankfurt za 

Frankfurt am Main, Gvatemala za Ciudad de Guatemala, Iberoamerika za Latin America/Amérique 

Latine/America Latina, Katalonija za Cataluña, Kavkaz za Bol'{oj Kavkaz, Komori za 

Comores/Comoros, Konecpol za Koniecpol, Mogu~ za Mainz, Sara za Sarre/Saar, Sevra Nanteza 

za Sèvre Nantaise, Voden za Édhessa/Vodena in Washington za Washington D. C. 

Transkribirano ime. Lahko gre za transkripcijo originalnih zemljepisnih imen ali transkripcijo kolonialnih 

imen. Sem so uvr{~ena tudi imena, ki obdrìjo izvorno korensko obliko, vendar se 

razlikujejo v podoma~enju kon~nice ali kon~aja. Najpogosteje se pojavlja oblika -ija namesto -ia 

ali -ie. Zna~ilni primeri so Andaluzija za Andalucía, Ark za Arc, Asunsion za Asunción, Braganza 

za Bragança, îung~ou Haisia za Qiongzhou Haixia, ômolungma za Sagarmatha/Quomolangma 

Feng/Zhomo Langma/Mount Everest, Dar el Beida za Ad-Da – r-al Bayda/Casablanca, Judikarija 

za Giudicaria, Kan za Caen, Kubanj za Kuban', Majorka za Mallorca, Opatovec za Opatowiec in 

Visla za Wisl / a. 

Deloma transkribirano ime. To skupino sestavljajo izklju~no zemljepisna imena, pri katerih je ob 

podoma~itvah pri{lo le do opu{~anja diakriti~nih znamenj, posebnih ~rk in ~lenov, pri ~emer je lahko 

podoma~eno originalno ali kolonialno ime. Lahko gre tudi za zdruèvanje ve~besednih imen 

v enobesedna. Zna~ilni primeri so Banjaluka za Banja Luka, Gabes za Qa – bis/Gabès, Gdansk za 

Gdańsk, Isna za Isna – , Montreal za Montréal, Rif za Ar-Rif/er Rif in Simferopol za Simferopol'. 

Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime. Lastno ime je lahko 

izjemoma tudi prevedeno, vendar je prevod neobi~ajen, nenavaden, ~e è ne napa~en. Lastno ime 

je lahko tudi kolonialno, zato se razlikuje od zdaj{nje uradne oblike imena. Zna~ilni primeri so Gorovje 

Taver za Toros Dagülari • , Gradi{~e Mnih za Mnichovo Hradi{teþ, Hrbet 90 stopinj vzhodno za 

Ninethyeast Ridge, Nos Glossa za Kep i Gjuhée, Nos Landsend za Land's End, Otok Antikosti za 

Île d'Anticosti, Otok Easter za Rapa-Nui/Isla de Pasqua in Zaliv Velika Sirta za Khali •– j Surt. 

F+ Transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta. Tak{na arhai~na 

oblika zapisa se imenuje tudi obrnjena ali seznamna stava. Zna~ilni primeri so Ardene Gorovje 

za Ardennes/Plateau de l'Ardenne, Athabaska Jezero za Lake Athabasca, Balzus Reka za Río 

27


Drago Kladnik 

Balsas, Boni zaliv za Teluk Bone, êpel otok za Csepel-sziget, Delfi Gora za Dhírfis Óros, Despoto 

Planine za Rodopi/Rodhópi, Isar Fjord za Ísafjarðardjúr, Jablonka Prelaz za Jablunkovský 

pruùsmyk, Olimp Gora za Óros Ólimbos in Vzhodni Cuyo prehod za Cuyo East Passage. 

F++ Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena. Lastno 

ime je izjemoma lahko tudi prevedeno. Tudi to obliko podoma~evanja lahko ozna~imo za arhai~no. 

Uporabil jo je le Cigale v svojem Atlantu, pa {e to razmeroma malokrat. Zna~ilni primeri so Jezero 

Lado{ko za Lado`skoe ozero/Latokka, Jezero Neìdersko za Neusiedler See/Fertó´, Lagun Sveta 

Lucija za Lake Saint Lucia, Nos ûkotski za mys ûkotskij, Nos Iglica za Cape Agulhas/Kaap Agulhas 

in Otok Nova Sibir za ostrov Novaja Sibir'. 

G 

Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime. Lastno ime v izvirni 

obliki je lahko tudi staro, zdaj spremenjeno ime v istem jeziku, lahko je tudi v drugem, obi~ajno 

kolonialnem jeziku. Zna~ilni primeri so Gora Ruapehu za Mount Ruapehu, Morje Halmahera za 

Laut Halmahera, Nos Gorodeck za mys Orlovsky, Nos Hoorn za Cabo de Hornos, Nos Promontore 

za Rt Kamenjak in Otok Man za Isle of Man. 

G+ Originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta. Tudi ta tip obrnjene 

ali seznamne stave je arhai~en, ~eprav je malo bolj trdoìv, predvsem pa bolj {tevil~en od tipa F+. 

Zna~ilni primeri so Bajkal Jezero za ozero Bajkal/Dalai-Nur, Batu otoci za Kepulauan Batu, Bents 

Trdnjava za Bents Fort, Ten Degree kanal za Ten Degree Channel, Mask Jezero za Lough Mask, 

Matese Gore za Monti Matese, Melangen Fjord za Melangen, Melville otok za Melville Island, Mergui 

arhipelag za Mergui Archipelago in Varanger fjord za Varangerfjorden. 

H 

Prevzeto ime. Gre za zemljepisna imena, ki se razlikujejo od uradnega originalnega imena in so 

v nespremenjeni, nepodoma~eni obliki lahko prevzeta kot kolonialno ime, ime iz preteklosti, ime 

v jeziku sosednje dràve ali ime iz enega od slovanskih jezikov. Potem, ko so se uveljavila, se uporabljajo 

izklju~no ali ve~inoma v tovrstni razli~ici, uradna oblika imena pa se uporablja le za nedvoumno 

identifikacijo. Zna~ilni primeri so Angora za Ankara, Antverpa za Antwerpen/Anvers, Armenija za 

Hayastan, Bistrica za Aliákmon/Bistrica, Brajlov za Braüila, Brusa za Bursa, Ceylon za Şri •– Lańka – / 

Ceylon, Devin za Magdeburg, Ghadames za Ghada – mis, Kolomen za Kolomyia, Mantua za Mantova, 

Tiflis za T'bilisi, Tripoli za Tara – bulus, Urga za Ulaanbaatar, Vilno za Vilnius in @elezno za Eisenstadt. 

Ta tipologija je bila zaradi ~asovnega preseka in avtonomnosti redaktorskih »{ol« izvedena na primeru 

podoma~evanja tujih zemljepisnih v Cigaletovem Atlantu (1969–1977), Medvedovem Velikem atlasu sveta 

(1972), Atlasu sveta 2000 (1997) in prenovljeni izdaji De Agostinijevega Velikega atlasa sveta (2005). 

2.3 PONAZORITVENI POSTOPKI 

Glavne ugotovitve raziskave so predstavljene grafi~no, v obliki grafikonov in tematskih zemljevidov. 

Vsi grafikoni so izdelani s pomo~jo ra~unalni{kega programa Microsoft Excel, medtem ko so zemljevidi 

narejeni s programskim orodjem ARC MAP 9.1, ESRI-jev program. 

Zemljevidi celin in oceanov imajo zna~aj kartodiagramov. Na njih so prikazane gostote podoma~enih 

tujih zemljepisnih imen po posameznih celinah in oceanih v preu~enih atlasih, Velikem splo{nem 

leksikonu (DZS 1997–1998) in Slovenskem pravopisu (Zalo`ba ZRC 2001), izra~unane glede na razmerje 

med {tevilom imen na dolo~eni celini ali obmo~ja oceana in njuno povr{ino. Za posamezne celine 

in oceane je navedeno tudi absolutno {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen. Absolutno {tevilo imen 

je zaradi njegove posebne zgodovinsko-civilizacijske vloge posebej navedeno tudi za Sredozemsko morje, 

vendar je ta {tevilka zajeta v skupno {tevilo imen na obmo~ju Atlantskega oceana, zato je zapisana 

z manj{o pisavo znotraj manj{ega grafi~nega znaka. 

Na zemljevidih, ki ponazarjajo podoma~ena tuja zemljepisna imena po dràvah, so pojavi razvr{- 

~eni v razrede, oblikovane glede na dejansko {tevilo podoma~enih imen v dolo~eni dràvi. Zaradi bolj{e 

medsebojne primerljivosti preu~enih virov in zaradi potrebne ~lenitve na razrede z manj {tevilnimi imeni 

je bila, tako kot pri razredih z gostotami, uporabljena prilagojena lestvica z neenakimi razponi, pri ~emer 

28


se {irine razredov postopoma pove~ujejo v smeri {tevil~nej{ih pojavov. Najve~krat je uporabljeno podvajanje 

vrednosti predhodnih razponov, vendar so ponekod tudi odstopanja, bodisi zaradi bolj{e prilagoditve 

enakomernej{i prostorski porazdelitvi in s tem ve~je grafi~ne lo~ljivosti ponazorjenih parametrov 

v posameznem viru bodisi zaradi zaokroànja mejnih {tevil~nih vrednosti ob prilagajanju konvencionalnim 

{tevilom. 

29


Drago Kladnik 

3 PROBLEMATIKA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREUÊNIH 

SLOVENSKIH VIRIH 

Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim »rojstvom« skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta 

(Cigale 1869–1877) è skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem prvem slovenskem atlasu sveta so 

v mnogih primerih nakazane re{itve, skladne s sodobnimi pogledi. Po njem Slovenci vse do tako imenovanega 

Medvedovega atlasa (Veliki atlas sveta 1972) skoraj stoletje nismo dobili atlasa sveta za splo{no 

rabo. Vmes je iz{lo ve~ {olskih atlasov, med katerimi jih je ve~ina vklju~ena v obravnavo è zaradi razvojnih 

vidikov podoma~evanja tujih zemljepisnih imen. Izdajanje atlasov je pravi razcvet doìvelo 

z osamosvojitvijo Slovenije, kar se nadaljuje tudi v zadnjih letih. Prav zato se je {tevilo obravnavanih 

atlasov s prvotno predvidenih osmih pove~alo na kar {estnajst. Mednje je uvr{~ena tudi zgo{~enka Moje 

prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), za bolj celovito obravnavo pa sem vklju~il {e Veliki splo- 

{ni leksikon (DZS 1997–1998) in Slovenski pravopis (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). 

Iz vseh 18 preu~enih virov je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. 

Pri nadaljnjih obdelavah se je zaradi pripadnosti nekaterih pojmov ve~ dràvam, celinam ali pomenskim 

tipom in posledi~nih imenskih podvajanj {tevilo imen precej pove~alo. Tako se je na primer {tevilo 

zapisov po celinah in oceanih povzpelo na 40.546, po dràvah in morjih na 40.912 ter pri pomenskih 

tipih imen na 41.547. 

Med vsemi primerjanimi viri je najve~, 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem 

Atlantu (slika 1). Zajetna {tevilka je vsaj deloma posledica ne ravno natan~nega in poenotenega zapisovanja 

imen, saj je v tem atlasu kopica alonimov. [tevilo podoma~enih imen je ve~je od 3000 tudi 

v [olskem atlasu ([kolska knjiga 1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalo`ba 

Slovenije 2002). Med atlase s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje 

in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Druìnski atlas sveta 

4500 

4000 

3500 

{tevilo podoma~enih imen 

3000 

2500 

2000 

1500 

1000 

500 

0 

Cigale 

Oroèn 

Bohinec 

[kolska knjiga 

Medved 

Timesov atlas 

VAS – 1992, 1996 

Moje prvo ~udovito … 

[olski atlas – GIAM 

Atlas 2000 

Dorling 

Monde Neuf 

U~ila 

Priro~ni atlas 

[olski atlas – Mladinska 

De Agostini 2005 

Knauer 

Pravopis 

Slika 1: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen v preu~enih atlasih sveta, Velikem splo{nem 

leksikonu in Slovenskem pravopisu. 

30


(Slovenska knjiga 2001), Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas 

sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. 

Vendar na {tevilo imen ne vpliva le ve~ja ali manj{a nagnjenost redaktorjev k podoma~evanju, ampak 

so razlike tudi zaradi velikosti atlasa, ki narekuje njegovo podrobnost, pestrosti pomenskih tipov imen, 

deloma pa tudi namena atlasa, bodisi za splo{no bodisi za {olsko rabo. 

Slovenski atlasi sveta so zagotovo pomembni sooblikovalci znanja o na{em planetu in prek podoma~evanja 

zemljepisnih imen tudi pomembni dejavniki kreiranja na{ega jezika in bogatenja njegovega 

besedi{~a. Med seboj se precej razlikujejo, tako po obsegu, preglednosti (analogna oziroma ra~unalni{ka 

kartografija, vrsta in kontrastnost tiska reliefne podlage, pestrost tipografije, razli~na gostota imen), 

natan~nosti zapisovanja zemljepisnih imen, kamor poleg rabe oziroma opu{~anja diakriti~nih znakov 

sodita tudi na~in zapisovanja originalnih imen (enojezi~nost ali ve~jezi~nost) in na~in navajanja podoma~enih 

tujih zemljepisnih imen, morebitnem imenskem kazalu in njegovih zna~ilnostih ter po 

morebitnih dodatnih informacijah, ki bogatijo sporo~ilno vrednost posameznega izdelka. 

Atlasi so s~asoma postali precej zajetni in vsebinsko bogati, pri ~emer se ob razli~ni estetski skladnosti 

med seboj morda {e najbolj razlikujejo po razli~ni kakovosti obravnave zemljepisnih imen. Nekateri 

med njimi so za na{e razmere dosegli zelo velike naklade. Tako je bil Veliki druìnski atlas sveta 

oziroma naslednik Veliki atlas sveta v treh izdajah (DZS 1992, 1996 in 2002) natisnjen v ve~ kot 

50.000 izvodih. 

3.1 ATLANT 

Atlant, prvi slovenski atlas sveta, je med letoma 1869 in 1877 iz{el v {estih snopi~ih s po tremi listi. 

Skupaj je bilo natisnjenih 18 zemljevidov, ki prikazujejo svet v celoti in njegove posamezne dele. Zemljevidi 

niso bili nikoli vezani v knjigo. Ker so se na posameznih listih radi izgubili, so postali razmeroma 

redki. [e bolj redek pa je komplet vseh zemljevidov; v Narodni in univerzitetni knji`nici v Ljubljani sta 

le dva izvoda. Zanimivo je, da je v vezani razli~ici zaporedje zemljevidov tematsko, slede~ pogledu od 

domovine navzven, in ne kronolo{ko, v ~asovnem zaporedju njihovega dejanskega izhajanja, kot so 

razporejeni v faksimilirani izdaji (Atlant 2005). 

V drugi polovici 19. stoletja si je sloven{~ina po~asi in s teàvami utirala pot iz pogovornega jezika 

neizobraènih ljudi v uradni{ki, sodni in u~ni jezik, s tem pa tudi v jezik, ki je omogo~al znanstveno 

ustvarjanje. Izpopolnjevala se je terminologija, pri ~emer ima Matej Cigale izjemno vlogo, saj je postavil 

temelje slovenskemu znanstvenemu jeziku. Za Slovence je bilo to zelo pomembno, zlasti zaradi pozitivne 

samopodobe in raz{irjanja njihove podobe navzven. 

Matica Slovenska se je è na za~etku delovanja zavezala, da bo pomanjkanje narodopisnega in 

domoznanskega ~tiva nadoknadila z izdajanjem zgodovinskih in geografskih orisov slovenskih deèl, 

ki so jih v tem ~asu za~eli pripravljati izobraèni domoljubi in ~lani Mati~inega odbora. Sledila je ideji, 

da mo~ in veljavnost naroda izhaja iz knjig v doma~em jeziku, s katerimi se narod lahko pona{a. Potreba 

po geografski literaturi je izhajala iz prepri~anja, da je za krepitev narodne zavesti nujno ne le dobro 

poznavanje lastne deèle, ampak tudi drugih, bolj ali manj oddaljenih tujih deèl. 

Vlogo redaktorja in urednika Atlanta je prevzel pravnik in jezikoslovec Matej Cigale (1819–1889), 

ki je opravil tudi pionirsko delo pri podoma~evanju zemljepisnih imen. V tistem ~asu je ìvel na Dunaju 

in skrbel za slovensko pravno terminologijo ter prevode vseh zakonov, naredb, ukazov in uradnih 

razglasov. Bil je prototip narodno zavednega intelektualca. Rojen je bil v kme~ki druìni, vendar je kmalu 

pokazal veliko nadarjenost, ki ga je popeljala v {ole v Idriji, Gorici, Ljubljani, Gradcu in nazadnje na 

Dunaju. V gori{kem liceju se je seznanil s klasi~nimi, romanskimi in germanskimi jeziki. Pri {tudiju teologije 

ter pozneje prava je svoje znanje dopolnjeval in nadgrajeval s slovanskimi jeziki, zlasti hrva{kim, 

srbskim, ruskim in ~e{kim (Urbanc 2005, 10). 

Prek zemljepisnih imen je kreiral jezikovno politiko in ob tem slovenski jezik postavil ob bok drugim, 

v kartografiji è uveljavljenim evropskim jezikom v deèlah z razvito kartografijo. Zaradi pomanjkljivih 

31


Drago Kladnik 

zgledov v takrat {e redki in nedodelani strokovni literaturi so podoma~ena imena rezultat prizadevnega 

intelektualnega snovanja in nikakor ne plod nekriti~nega povzemanja iz sorodnih publikacij. 

Uveljavljanje slovenskega jezika v {ir{em evropskem kulturnem prostoru ni bila enostavno. Nekatere 

uveljavljene kartografske hi{e namre~ niso bile pripravljene tiskati atlasa v slovenskem jeziku, 

z izgovorom, da bo zadeva predraga, ali, da posla ne morejo prevzeti zaradi obilice dela. Matica Slovenska 

je nazadnje sklenila pogodbo s Friedrichom Kökejem, lastnikom geografskega ustava na Dunaju. 

Posamezni zemljevidi formata 48 krat 38 cm so po snopi~ih izhajali v naslednjem zaporedju (Oroèn 

Adami~, Urbanc 2005, 8): 

I. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo konec decembra 1869. Obsega zemljevide: 

1. Obraz cele zemlje v polutah; 

2. Evropa v merilu 1 : 18.000.000; 

3. Avstrija v merilu 1 : 3.300.000. 

II. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo v drugi polovici januarja 1871. Obsega zemljevide: 

4. Azija v merilu 1 : 30.000.000; 

5. Severna Amerika v merilu 1 : 30.000.000; 

6. Ju`na Amerika v merilu 1 : 30.000.000. 

III. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo v drugi polovici februarja 1872. Obsega zemljevide: 

7. Afrika (brez navedenega merila); 

8. Avstralija (brez navedenega merila); 

9. Rusija v merilu 1 : 9.600.000. 

IV. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo avgusta 1874. Obsega zemljevide: 

10. Nem{ko cesarstvo v merilu 1 : 3.800.000; 

11. Italija v merilu 1 : 3.300.000; 

12. Tur~ija in druge vzhodne deèle (brez navedenega merila). 

V. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo konec decembra 1875. Obsega zemljevide: 

13. Velika Britanija in Irsko v merilu 1 : 3.800.000; 

14. Francija (brez navedenega merila); 

15. Skandinavija v merilu 1 : 5.300.000. 

VI. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo v drugi polovici decembra 1877. Obsega zemljevide: 

16. [vica v merilu 1 : 800.000; 

17. [panija in Portugalsko v merilu 1 : 3.000.000; 

18. Nizozemsko in Belgija v merilu 1 : 1.200.000. 

Kljub izrednemu pomenu za razvoj slovenskega jezika pa Atlant pozneje ni doìvel ustreznega odziva. 

[e ve~, Bohinec je v prvi {tevilki Geografskega vestnika zapisal, da je Cigale videl v Atlantu le filolo{ki 

problem, pri ~emer naj bi bili to~na predstavitev krajevnih imen in dodana kratka terminologija njegova 

edina dobra stran, ki pa za geografijo »ne zna~i nobenega napredka«, saj je geofizikalna plat popolnoma 

zanemarjena, prav tako metodi~ni prikaz (Bohinec 1925, 13). Kak{na zmota! Kljub nekaterim pomanjkljivostim 

se vseh 18 listov kartografsko postavlja ob bok Kocenovim in drugim dose`kom iz druge polovice 

19. stoletja, njihova vsebina pa je neprecenljiv vir za preu~itve in utemeljevanje poslovenjenih zemljepidnih 

imen. Atlant je s~asoma postal prezrt in celo popolnoma spregledan. êprav so ga nekateri med 

vrsticami omenjali, se z njim o~itno niso pobliè seznanili. To je {lo tako dale~, da je generacija geografov, 

kartografov in jezikoslovcev po 2. svetovni vojni nanj enostavno pozabila. 

Barvne zemljevide Cigaletovega Atlanta je zaznamovala tiskarska tehnika litografije ali kamnotiska. 

Dokaz, da so bili zemljevidi tiskani v tej tehniki, je zapis na spodnjem desnem robu vsakega od njih: 

»Vrezal na kamen in tiskal F. Köke na Dunaji«. Na podro~ju ve~barvnega tiska je litografija pomenila 

pravo revolucijo, saj je ob~utno pocenila in pospe{ila tiskarske postopke (Fridl 2005, 12). 

Za prikaz reliefa so uporabljene Lehmannove ~rtice. Z debelino in dolìno ~rtic je izraèn naklon 

povr{ja, z njihovo lego in razporeditvijo pa so nakazane reliefne oblike. Debelej{e, kraj{e in gostej{e 

kot so {rafure, ve~je strmine prikazujejo, medtem ko so ~rtice pri manj{ih naklonih dalj{e, tanj{e in red- 

32


kej{e. Povsem beli so le ravnine, vrhovi in gorski grebeni. Najve~ja pomanjkljivost metode ~rtkanja je 

prikazovanje visokogorij, kjer je zaradi prevladujo~e ~rne barve oteèno dodajanje drugih topografskih 

elementov. Nazorna primera sta obmo~je Alp na zemljevidu Nem{kega cesarstva in celotni zemljevid 

[vice. Na slednjem zaradi prevladujo~ega visokogorja in ve~jega merila ~rtice zasedajo skoraj celotno 

povr{ino, tako da so ostali topografski elementi v njih dobesedno izgubljeni (Fridl 2005, 12–13). 

Vsi zemljevidi v Atlantu imajo izredno veliko napisov. To pomeni tudi veliko informacij, kar obenem 

oteùje njihovo berljivost. Za imena posameznih pojavov je uporabljena raznovrstna tipografija, ki pa 

je àl le za nekatere vrste pojavov izpeljana enotno na vseh zemljevidih, za druge pa se od zemljevida 

do zemljevida razlikuje. Vsi napisi so izklju~no v ~rni pisavi, le pri nekaterih ve~jih napisih, na primer 

imen oceanov, je s {rafiranjem velikih ~rk doseèn u~inek razli~nega kontrasta. Zaradi velike koli~ine 

napisov se je Cigale rad posluèval okraj{av. Najve~krat so kraj{ana imena geografskih pojavov, na 

primer ot. za otoci ali otoki, j. za jezero, pl. za planine. Kratice niso razloène v legendah, ampak so 

izpisane na dolo~enih mestih zemljevida (na primer ot. ci ). Nekaj je tudi eno ali dve~rkovnih kratic za 

posamezna zemljepisna imena, na primer planinske prehode v Italiji, otoke na zemljevidu Avstralije, 

otoke v ustjih rek Rena in Mozele na zemljevidu Nizozemskega in Belgije. Imena departmajev v Franciji 

so na ustreznih mestih ozna~ena s {tevilkami. Vse okraj{ave in ozna~be so razloène v legendah 

ali v posebej dodanih okvirjih na robovih zemljevidov. 

Glede na obdobje nastanka Atlanta in takratne tehni~ne mo`nosti je ~rkovni nabor za zapisovanje 

imen razmeroma raznovrsten. Poleg vseh velikih in majhnih ~rk slovenske abecede, se v njem pojavljajo 

{e naslednje latini~ne ~rke z naglasnimi in lo~evalnimi znamenji: à, á, â, ä, ã, å, a – , Â, Ä, Å, ç, }, 

è, é, ê, ë, eø, É, Ê, ì, í, î, ï, Î, l / , ñ, ò, ó, ô, õ, ö, ó´, Ó, Ö, ś, ù, ú, û, ü, uù, Ü in ź. Zapisovanje je z izjemo pre- 

~rkovanj iz cirilskih pisav, kar je v mnogih primerih vodilo v podoma~evanje, sicer razmeroma dale~ od 

sodobnih pre~rkovalnih norm za posamezne jezike, vendar kaè na precej{nje Cigaletovo poznavanje 

njihovih zna~ilnosti, na~ina njihovega nagla{evanja in prevedbenih postopkov v latinico. To potrjujejo 

tudi napotki za izgovorjavo ~rkovnih skupin v posameznih jezikih, zapisani na robu nekaterih zemljevidov 

(Kladnik 2005b, 14). 

Atlant je brez imenskega kazala. Ker smo ob pripravi njegovega faksimila èleli celovito predstaviti 

bogastvo njegovega zemljepisnega imenja, so bila z vseh zemljevidov izpisana vsa imena, ki so po 

abecednem zaporedju razvr{~ena na straneh 54–96 spremljajo~e publikacije (Atlant 2005). Ob posameznem 

imenu sta navedena {e njegov pomenski tip in lokacija z opredelitvijo zemljevida, kjer je ime 

zapisano, in lego znotraj naknadno vzpostavljenega koordinatnega omre`ja. Priprava kazala je omogo~ila 

bolj poglobljeno ugotavljanje medsebojnih razmerij med originalnimi in podoma~enimi zemljepisnimi 

imeni, kar pri drugih atlasih bodisi zaradi odsotnosti kazala bodisi zaradi nepoznavanja v njem zapisanih 

originalnih imen ni bilo mogo~e izvesti. 

Na vseh zemljevidih Atlanta je 28.075 zapisov zemljepisnih imen in posameznih ob~ih pojmov, od 

tega jih je 5907 ali 21 % podoma~enih. [tevilo razli~nih imen je 22.233, razli~nih podoma~enih tujih 

zemljepisnih imen pa je 4178 ali 18,8 %. S skupnim {tevilom vsebovanih imen Atlant tudi v dana{njem 

merilu spada med srednje obse`ne atlase. V njem je najve~ imen zapisano le enkrat, 3846 pa je tak- 

{nih, ki se pojavljajo po dvakrat, trikrat in {e bolj pogosto. Istovrstnih zapisov imen bi bilo ve~, ~e ne bi 

v analizi bilo è rahlo odstopanje v na~inu zapisov dolo~enega imena upo{tevano kot samostojen, lasten 

zapis. Najve~krat, kar {tirinajstkrat je zapisano ime Tisa, po dvanajstkrat so zapisana imena Bistrica 

(ime ve~ rek v srednji in vzhodni Evropi), Sava in Belgrad (razen srbskega glavnega mesta Beograda 

sta tako poimenovana tudi hrva{ki Biograd na Moru in romunsko mesto Alba Iulia), po enajstkrat Bug, 

Visla, Drava in Ren, po desetkrat pa Volga, Zell (ime ve~ krajev v Nem~iji in Avstriji) ter Neustadt (ime 

ve~ krajev na obmo~jih zdaj{njih Nem~ije in Poljske). 

Slika 2: V litografski tehniki izdelan zemljevid Afrike ima tako kot drugi veliko gostoto imen, vendar 

zaradi neraziskanosti v sredi{~i celine zija ogromna bela lisa z nekaj eksoti~nimi imeni, kakr{no je 

Njamnjam. P str. 34–35. 

33


Drago Kladnik 

34


35


Drago Kladnik 

2500 

2000 

{tevilo imen 

1500 

1000 

500 

0 

1. Obraz cele zemlje v polutah 

2. Evropa 

3. Avstrija 

4. Azija 

5. Severna Amerika 

6. Ju`na Amerika 

7. Afrika 

8. Avstralija 

vsa imena 

9. Rusija 

10. Nem{ko cesarstvo 

11. Italija 

12. Tur~ija in druge vzhodne deèle 

13. Velika Britanija in Irsko 

14. Francija 

15. Skandinavija 

16. [vica 

17. [panija in Portugalsko 

18. Nizozemsko in Belgija 

podoma~ena imena 

Slika 3: [tevilo vseh in podoma~enih zemljepisnih imen na posameznih zemljevidih Cigaletovega 

Atlanta. 

Med vsemi zapisi zemljepisnih imen s skoraj dvema tretjinama (65,3 % oziroma 18.316 zapisov) 

dale~ prevladujejo naselbinska imena. Za njimi je najbolj {tevil~na skupina kopenskih hidronimov 

(3492 zapisov oziroma 12,5 %), {e pol manj od teh je oto{kih reliefnih oblik (1872 oziroma 6,7 %). Ve~ 

kot 1000 zapisov je uvr{~enih med kopenske reliefne oblike in upravne enote (teh bi bilo manj, ~e bi 

bilo v tistem ~asu ve~ neodvisnih dràv), ve~ kot 500 pa med obalne reliefne oblike in morske hidronime. 

Cigale je imel izjemen ~ut za uravnoteèno podoma~evanje imen iz vseh delov sveta, ~etudi je kar 

59,1 % podoma~enih kopenskih imen z obmo~ja Evrope. Te`ko bi rekli, da ga je k temu opravilu »navdihoval« 

dolo~en jezik, o~itno pa se je oprl na pomensko zvrst zemljepisnih imen in na pomembnost 

dolo~enega imena, ki izhaja iz velikostnega reda dolo~enega pojava. Ve~je in zgodovinsko pomembnej{e 

pokrajine, gorovja, reke in druge pojave je deloma prevajal deloma transkribiral, tako da je imenje 

prilagodil slovenskemu ~rkopisu, deloma pa s foneti~nim zapisom prilagajal slovenski izreki, pri ~emer 

je po potrebi dodajal slovenske kon~nice. Prevedel je na primer imena Britanska Kolumbija (British Columbia), 

Skalno gorovje (Rocky Mountains), Tiho morje (Pacific Ocean oziroma Mare Pacifico), Gornje jezero 

(Lake Superior) in Jakopov zaliv (James Bay), pa tudi nekatera imena, ki jih v sodobnosti redko (na 

primer Modro gorovje za avstralske Blue Mountains), znova (na primer Nebe{ko gorovje za Tian Shan, 

ki smo ga prej po ruskem vzoru podoma~evali v Tjan{an) ali ni~ ve~ ne doma~imo (na primer Kralji~ina 

deèla za Queensland ali Novi Jork za New York). Transkribirana so na primer imena Beludìstan 

za Balu – chista – n, Estremadura za Extremadura, Jenisej za Enisej, [an-tung za Shandong in Okinava za 

Okinawa Jima, izreki prilagojena pa Kalifornija za California, Tasmanija za Tasmania in Loara za Loire. 

Tako kot na sodobnih zemljevidih je dele` podoma~enih zemljepisnih imen ve~ji na splo{nih zemljevidih 

sveta in celin, manj{i pa, z izjemo »domovine« Avstrije, pri prikazih posameznih evropskih dràv (slika 

3). Tako je na zemljevidih Obraz cele Zemlje v polutah podoma~enih kar 56,5 % imen, na zemljevidih 

36


100.000 

10.000 

{tevilo imen 

1000 

100 

10 

0 

celina 

dràva 

naselje 

zgodovinsko naselje 

kopenska reliefna oblika 

kopenski hidronim 

morski hidronim 

podmorska reliefna oblika 


oto{ka reliefna oblika 

obalna reliefna oblika 

naravna pokrajina 

zgodovinska pokrajina 

originalna imena 

pejsa` 

upravna enota 

ljudstvo 

drugo 

Slika 4: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi imeni glede na njihov pomenski tip 

v Cigaletovem Atlantu. 

1400 

1200 


1000 

800 

600 

400 

200 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 

drugo 

Slika 5: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Cigaletovem Atlantu. 

37


Drago Kladnik 

Severne Amerike 45,3 %, Evrope 44,7 % in Azije 43,3 %. Po deleìh 35,5 % oziroma 35,3 % sta si zelo 

podobna zemljevida Avstralije in Avstrije, medtem ko sta Afrika z 22,4 % in Ju`na Amerika z 19,8 % 

nekako na ravni Nem{kega cesarstva (26,6 %), Tur~ije in drugih vzhodnih dràv (22,7 %) ter Rusije (prav 

tako 22,7 %), bli`njih deèl torej, kjer so (bile) prisotne tudi mo~ne slovanske korenine, kar je bil pomemben 

vzgib podoma~evanja. 

Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je tako kot pri ve~ini drugih atlasov z obmo~ja zdaj{- 

nje Rusije, zaradi transkripcije in {e izrazitej{ega prilagajanja slovenski izreki pa so zelo visoko uvr{~ena 

tudi imena z obmo~ij Poljske, Francije, Romunije, Gr~ije, ê{ke in Madàrske. Med neevropskimi dràvami 

je v ospredju Kanada na sedmem mestu, sledi ji Avstralija na enajstem. 

Deleì podoma~enih imen se precej razlikujejo glede na njihovo pomensko zvrst (slika 4; prikaz je 

v logaritemski lestvici). V celoti so podoma~eno zapisana poimenovanja ljudstev, celin in zgodovinskih 

pokrajin. Ve~ kot polovica podoma~enih imen je tudi pri zapisovanju imen dràv (81,9 %), morskih hidronimov 

(79,2 %), obalnih reliefnih oblik (61,3 %) in upravnih enot (55,8 %). Stopnja doma~enja naselbinskih 

imen je precej ni`ja; slovenjenih je le 8,7 % imen naselij. Kljub temu je absolutno gledano {tevilo podoma~enih 

imen naselij najve~je (1175; slika 5). Sledijo kopenski hidronimi in oto{ke reliefne oblike, okrog 

pol manj od teh dveh pa je kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, obalnih reliefnih oblik in upravnih 

enot. Nad sto podoma~enih imen je samo {e v kategoriji naravna pokrajina. 

Podoma~evanje imen sledi takrat {e vedno ìvemu duhu panslovanstva, zato so povsod, kjer so 

bila v rabi tudi slovanska imena, le-ta uporabljena tudi v Atlantu. Tako najdemo na primer na ozemlju 

zdaj{nje Romunije Kraljevo (Craiova), Belgrad (Alba Iulia) in Ora{tje (Oraştie). Morda {e bolj{i primeri 

so na ozemlju zdaj{nje Nem~ije. Tam, kjer so bila raz{irjena luì{kosrbska imena, so ta tudi zapisana, 

deloma v podoma~eni obliki. Tako so na primer na Mecklenbur{kem in Brandenbur{kem zapisana imena 

naselij Roztoki (Rostock), Ribnica (Ribnitz-Damgarten), Plava (Plau), Branibor (Brandenburg), in 

Devin (Magdeburg). Podoma~ena je glavnina poljskih in ruskih imen, slovenjena pa so tudi {tevilna imena 

na Balkanskem polotoku, na primer Baker (Bakar), Osek (Osijek), Kladenj (Kladanj), â~ek (â~ak), 

Kragujevec (Kragujevac) in Belgrad (Beograd). 

Cigale se je pri podoma~evanju o~itno opiral na imenoslovje v ~e{kih atlasih, ki so lu~ sveta zagledali 

sredi 19. stoletja, dobri dve desetletji pred Atlantom (Merklas 1846). Na to kaèjo imena nekaterih ve~jih 

mest na jugu zdaj{nje Nem~ije, ki so o~itno zapisana po ~e{kem zgledu, vendar upo{tevaje pravila podoma~evanja 

~e{~ine v slovenski jezik: Mnihov (~e{ko Mnichov za München), Rezno (~e{ko R þ ezno za 

Regensburg), Norimberg (~e{ko Norimberk za Nürnberg) in morda {e najbolj zanimiv Mogu~ (~e{ko 

Mohu~ za Mainz, izpeljano iz latinskega imena Moguntium). Podobno je za italijansko jadransko pristani{ko 

mesto Ancona kot prednostna zapisana zdaj povsem neznana razli~ica imena Jakin (~e{ko ime, 

prevzeto iz hrva{~ine), Cigale pa ni, zanimivo, sledil ~e{kemu zgledu Janow za pristani{ko mesto Genova 

(sliki 6 in 7). 

Sicer pa na nem{ko kartografsko predlogo Atlanta kaè raba nekaterih nem{kih in angle{kih imen 

v oddaljenih deèlah, ki jih Cigale bodisi ni hotel bodisi ni znal ali pa jih je pozabil podoma~iti. Zna~ilni 

primeri za to so kraj Peterhof (Petrov Dvorec v Rusiji), mesti Tiflis (Tbilisi v Gruziji) in Oporto (Porto 

na Portugalskem), oto~je Grenadinen (Grenadine v Malih Antilih). [tevilna zemljepisna imena kaèjo 

na od sodobne precej odmaknjeno politi~no, narodno in jezikovno podobo druge polovice 19. stoletja. 

Tako je na primer za zdaj{nji Kaliningrad (nekdanji vzhodnopruski Königsberg) uporabljeno slovansko 

ime Kraljevec, za finska Helsinke in Turku {vedski razli~ici imena Helsingfors in Åbo, za latvijski Jëkabpils 

nem{ko ime Jakobstadt, za romunski Konstanca (Constanţa) in Beiuş tur{ko Köstendè in madàrsko 

Belenyes, za hrva{ka Nereì{}a na otoku Bra~u italijansko Neresi, za ju`notirolski Trento nem{ko Trident, 

za francoski Strasbourg nem{ko Strassburg in za belgijski Liège nem{ko ime Lüttich. 

Na teàvno delo pri snovanju Atlanta opozarjajo razmeroma {tevilni neenotni zapisi istih pojavov. 

Tega sta kriva zlasti intuitivni pristop in zamudna litografska tehnologija, ki Cigaletu nista omogo~ala 

bolj dosledne rabe in la`je kontrole, deloma pa so nedoslednosti najbr` tudi posledica njegovih spremenjenih 

pogledov v slabem desetletju nastajanja Atlanta. Tako se na primer za Ardene pojavijo zapisi 

38


Slika 6: Izsek z zemljevida Italije v ~e{kem atlasu iz leta 1846. 

Slika 7: Izsek z zemljevida Italije v Cigaletovem Atlantu iz leta 1874. 

39


Drago Kladnik 

Ardene Gorovje, Ardenske gore in Ardenski gozd, za [rilanko oziroma Cejlon zapisa Ceilon (Selan ali 

Sinhala Diva) in Ceylon, za Tokio Jeddo in Jedo, za Michigansko jezero Michigansko Jezero in Mi~igansko 

jezero ter za Moldavijo Moldavija, Moldova (Multanija) in Moldavska. Morda {e najbolj zna~ilen 

je zapis imena Haiti, ki se v Atlantu pojavi trikrat, vsaki~ druga~e: Haiti, Hajti in Hajty. 

êprav nekatera takratna zemljepisna imena v sodobnosti zvenijo nenavadno ali celo sme{no, je 

Cigale opravil izjemno delo, saj je {tevilna tuja imena s prevodi in podoma~itvijo prvi~ sistemati~no vpeljal 

v slovenski jezik. Nikakor ni mogo~e spregledati njegovega kriti~nega pristopa, saj je v Atlantu nakazal 

nekatere izredno dobre re{itve, ki so bile pozneje zlasti pod vplivom rusifikacije in srbohrva{~ine izmali~ene. 

Tako je na primer za nekatere pokrajine na Antarktiki in Arktiki, pa tudi na obmo~ju Avstralije 

uporabil slovenski ob~noimenski izraz deèla (na primer Wilkezova deèla na Antarktiki, Washingtonova 

deèla na Grenlandiji, Van Diemenova deèla ali Tasmanija v Avstraliji), ki smo ga v atlasih do 

pred kratkim po srbohrva{kem vzoru zapisovali kot zemlja; v nekaterih delih ta oblika {e vedno vztraja. 

3.2 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA LJUDSKE [OLE 

Kar nekaj ~asa je minilo do izida naslednjega atlasa sveta v slovenskem jeziku (Rutar, Oroèn 1899). 

Redakcije imen v Haardtovem atlasu, ki je iz{el leta 1883, se je najprej lotil primorski geograf in zgodovinar 

Simon Rutar, vendar zaradi foneti~nega zapisa zemljepisnih imen pristojno ministrstvo njegovega 

dela iz leta 1896 ni odobrilo. Ker Rutar o~itanega ni èlel popraviti, je atlas ~ez nekaj let iz{el v dodatni 

predelavi Frana Oro`na (Rutar, Oroèn 1999). V dveh ponatisih atlasa (Oroèn 1902; Oroèn 1909), 

namenjenega ljudskim {olam s slovenskim jezikom na Koro{kem in [tajerskem, je Oroèn {e bolj jasno 

izoblikoval kriterije za pisavo tujih zemljepisnih imen. Zalo`nik je bila zalo`ba Ed. Hölzel z Dunaja. Ed. 

je okraj{ava za Eduard, kot je bilo ime moravskemu zalo`niku iz takratnega Olmütza, zdaj{nega Olomouca, 

ki je leta 1861 teì{~e svojega delovanja prenesel na Dunaj, kjer je ustanovil geografski in{titut 

in zalo`bo (medmre`je 21). 

Fran Oroèn (1853–1912) je bil zgodovinar in geograf. Poleg atlasa je pripravil {e nekaj stenskih 

zemljevidov, njegovo najpomembnej{e zgodovinsko delo pa je Vojvodina Kranjska (I.–II., 1901/02). Bil 

je tudi prvi na~elnik osrednjega odbora Slovenskega planinskega dru{tva in prvi predsednik dru{tva 

slovenskih profesorjev (Veliki splo{ni leksikon 1997–1998, 3059). 

Atlas majhnega formata (25,5 krat 16 cm) sestavlja 14 barvnih zemljevidov, natisnjenih v litografski 

tehniki. Zemljevidi so vsebinsko razvr{~eni od znotraj navzven, torej od doma~e pokrajine k bli`njim 

in nazadnje oddaljenim tujim deèlam. 

Na za~etku atlasa je kraj{i uvod, v katerem prireditelj razloì temeljne kartografske pojme. Posebno 

pozornost namenja ponazarjanju reliefa ali pridviga, kot ga tudi imenuje, s ~rtkami, s katerimi je 

ponazorjena izoblikovanost povr{ja na zemljevidih. Prvi zemljevid z vrsto primerov ponazarja temeljne 

pojme za razumevanje zemljevidov. V uvodu je dodan tudi kraj{i opis Ljubljanskega barja, ki je prikazano 

na drugem zemljevidu s tremi izseki s skupnim naslovom Okolice Ljubljane, Gorice in Trsta v merilu 

1 : 200.000. Z vidika podoma~enih tujih zemljepisnih imen sta zaradi podrobnosti pomembna izseka 

okolice Gorice in Trsta; na obeh so zapisana izklju~no slovenska imena. Le v posameznih primerih so 

za slovenskimi imeni z manj krepkimi ~rkami v oklepajih napisana imena v tujem jeziku: Trieste za Trst, 

Muggia za Milje, Barcola za Barkovlje, Grignano za Grljan in Servola za [~edna. 

V nadaljevanju Oro`novega {olskega atlasa se zvrstijo {e naslednji zemljevidi: 

• Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradi{~e in Istra) (Goro in vodopisni zemljevid) v merilu 1 : 1.000.000; 

• Kranjsko in Primorsko (Trst, Gorica-Gradi{~e in Istra) v merilu 1 : 1.000.000; 

• Avstrijske planinske deèle v merilu 1 : 2.500.000 z izseki Dunajska okolica, Okolica Semmeringa in 

Brennerska okolica v merilu 1 : 500.000; 

Slika 8: Zemljevid Azije iz Oro`novega {olskega atlasa; na njem je sorazmerno malo imen. P 

40


41


Drago Kladnik 

• Avstrijsko-Ogerska (Goro in vodopisni zemljevid) v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Kotorski zaliv v merilu 

1 : 1.000.000; 

• Avstrijsko-Ogerska v merilu 1 : 5.000.000; 

• Srednja in ju`na Evropa v merilu 1 : 12.000.000; 

• Evropa v merilu 1 : 22.000.000; 

• Azija (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Korea in Japan v merilu 1 : 25.000.000; 

• Afrika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekoma Nilovo deltasto ustje in Gorenji Egipet 

v merilu 1 : 10.000.000 ter Gorenja-Guinea v merilu 1 : 25.000.000; 

• Amerika (Politi~ni pregled) v merilu 1 : 50.000.000 z izsekom Mejikansko vi{avje v merilu 1 : 5.000.000; 

• Avstralija ino Polinezija v merilu 1 : 50.000.000; 

• Polute z Zahodno in Vzhodno poluto v merilu 1 : 140.000.000, Severno in Ju`no poluto v merilu 

1 : 230.000.000 ter azimutnim zemljevidom Severne polarne deèle v merilu 1 : 130.000.000. 

Na obeh naravnogeografskih zemljevidih v rjavkasto-zelenkastih barvnih odtenkih so naselja zapisana 

le s za~etnimi ~rkami, poudarek pa je na navajanju imen pokrajin, reliefnih oblik in hidronimov. 

Na naravnogeografskih zemljevidih so imena vodnih pojavov izpisana z modrimi ~rkami, kar pove~uje 

njihovo sporo~ilnost. Na politi~nih zemljevidih barvni odtenki ponazarjajo politi~no ~lenitev na dràve 

in upravne enote. Vodna imena so tako kot drugi poimenovani pojavi in objekti izpisana s ~rnimi ~rkami. 

Sicer pa je v celotnem atlasu za razli~ne pomenske tipe imen uporabljena enotna tipografija. 

Na politi~nih zemljevidih so imena naselij izpisana v celoti, ob njih je poudarek na navajanju imen 

politi~nih tvorb. Vsa imena so zapisana le enojezi~no, tako da je za ugotavljanje njihove morebitne podoma~enosti 

treba poznati njihove sodobne originalne zapise. Eno od redkih v oklepaju zapisanih imen 

je Petrograd pod Sankt Peterburg, kar naj bi pomenilo, da sta imeni alonima. V oklepaju so zapisani 

tudi nem{ki eksonimi Posen, Thorn, Hermannstadt in Kronstadt za sicer podoma~ena imena poljskih 

mest Poznanj (originalno Poznań) in Torun (originalno Toruń) ter romunskih mest Sibinj (originalno Sibiu) 

in Bra{evo (originalno Braşov). V oklepaju so {e imena brazilskih mest Belem, Fortaleza in Recife, ki 

so zdaj uradna imena mest, neko~ imenovanih Pará, Ceará in Pernambuco, zdaj imen brazilskih zveznih 

dràv. Izgleda, da so proti koncu 19. stoletja ta mesta zamenjala imena, po 2. svetovni vojni pa so 

se znova vrnila k izvornim imenskim oblikam. 

Ker je atlas namenjen {olski rabi, gostota imen na zemljevidih ni posebno velika, zato so pokrajinska 

imena lahko zapisana z razmeroma velikimi in razpotegnjenimi ~rkami. Atlas nima imenskega kazala, 

zato {tevila v njem zapisanih zemljepisnih imen ni mogo~e natan~no dolo~iti. Vendar je o~itno, da ob 

veliki stopnji doma~enja {tevilo vseh razli~nih imen ne presega vrednosti 5000. 

Nekdanji profesor metodike pri pouku geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze 

v Ljubljani Jakob Medved ugotavlja, da so v podoma~eni obliki zapisana v glavnem vsa zemljepisna 

imena, ki jih prevajajo tudi Nemci, medtem ko je ve~ina drugih zemljepisnih imen praviloma zapisana 

v izvirni obliki. Navaja, da je bil Oroèn pri podoma~evanju zalivov, morij, polotokov in otokov izredno 

dosleden, ne glede na razli~na jezikovna obmo~ja. Precej druga~ne kriterije naj bi uporabljal pri krajevnih 

imenih, saj sprejema vrsto nem{kih imen, na primer Lissabon, Turin, ali pa jih posku{a podoma~iti, 

na primer Napulj (opomba avtorja: v resnici je Napolj), Milan. Pri pisavi angle{kih, francoskih in {panskih 

imen naj bi v celoti obdràl nem{ke kriterije, razen redkih izjem, na primer Novi Jork. Vsa slovanska 

imena naj bi bila zapisana v podoma~eni obliki. Ob tem je zapisal {e naslednje (Medved 1969b, 15): 

»Z Zemljepisnim atlasom za ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom je Oroèn dosegel velik napredek, 

zlasti v metodi~nem pogledu, ki ga vse do danes {e nismo presegli. Pri pisavi tujih zemljepisnih 

imen je obdràl enaka na~ela. Dosledno sloveni nem{ka in slovanska geografska imena, medtem ko 

francoska, angle{ka, portugalska, {panska in nekatera madàrska imena pi{e v izvirni obliki.« 

Slika 9: Naravnogeografski zemljevid Avstro-Ogrske ima podoma~eno ve~ino pokrajinskih in precej 

vodnih imen, imena naselij pa so z izjemo obeh prestolnic zapisana le kraticami. P 

42


43


Drago Kladnik 

Medved je z nem{kimi kriteriji pri pisavi krajevnih imen najbr` mislil, da so praviloma zapisana v originalni 

obliki, kar velja tudi za italijanska naselbinska imena. Te`ko se je strinjati z njim, da so podoma~ena 

vsa slovanska zemljepisna imena, saj so mnoga ruska imena zapisana v originalni obliki, ki je ni bilo 

treba podoma~evati, na primer Smolensk, Simbirsk, Saratov, Jakutsk, pa tudi nekatera imena na zahodu 

dana{nje Poljske so zapisana v nem{ki jezikovni razli~ici, na primer Glogau za Glogów, Opeln za 

Opole in Stettin za Szczecin. 

Dejstvo pa je, da v Oro`novem atlasu skorajda ni diakriti~nih in naglasnih znamenj ter posebnih 

~rk. Najve~, kar najdemo v njem, so ~rke á, ö, ü, ô, } in ś, na primer pri imenih Paraná, Köln, Würzburg, 

Dar-Fôr (za Darfur v Sudanu) in Zamoś}. 

V ve~besednih podoma~enih zemljepisnih imenih Oroèn {e vedno razmeroma pogosto uporablja 

seznamno stavo, na primer Amadej jezero za Lake Amadeus v Avstraliji, Atlas gorovje za pogorje 

Atlas na severozahodu Afrike, Austral otoki za Îles Tubuaï/Îles Australes v Francoski Polineziji, Balleny 

otoki za Balleny Islands v bliìni Antarktike, Carisco draga za Baie do Corisco v Gvinejskem zalivu, âd 

jezero za izginjajo~o afri{ko vodno gmoto Lac Tchad/Lake Chad/Bahr as Salam. Za slednjega navaja 

tudi alonim âdsko jezero. 

Tudi sicer so nepoenoteni zapisi imen za isti geografski pojav razmeroma pogosti, na primer Bismarckovo 

oto~je in Bismarkovo oto~je za Bismarck Islands severno od Nove Gvineje, Bolsensko jezero in 

Bolzensko jezero za italijansko Lago di Bolsena ter Belgrad in Beligrad za glavno mesto Srbije. Tako 

kot Cigale Oroèn {e vedno uporablja ob~noimenski pojem deèla namesto pozneje uveljavljenega zemlja: 

Baffinova deèla za Baffin Island oziroma Baffinov otok, Bankova deèla za Banks Island oziroma 

Banksov otok, Princa Alberta deèla za Prince Albert Peninsula in Viktorijina deèla za Victoria Island 

oziroma Viktorijin otok v Kanadskem arhipelagu, Enderby deèla za Enderby Land in Viktorijina deèla 

za Victoria Land na Antarktiki ter Franc Joèfova deèla za zemlja Franca-Iosifa v osr~ju Arkti~nega oceana; 

vendar je za pokrajino Tierra del Fuego na jugu Ju`ne Amerike zapisano ime Ognjena zemlja. 

600 

500 


400 

300 

200 

100 

0 

celina 

dràva 

naselje 









pejsa` 

upravna enota 

drugo 

Slika 10: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Oro`novem 

{olskem atlasu. 

44


Oroèn {e vedno doma~i mnoga imena na Hrva{kem, na primer Baker, Karlovec, Sisek in Osek, 

ne pa, kot Cigale, tudi v Srbiji, kjer so uporabljene izvirne oblike imen, na primer Kru{evac, Leskovac, 

[abac. Za imena pokrajin pogosto uporablja oblike v srednjem spolu, na primer Angle{ko, Bengalsko, 

Würtember{ko, ~eprav to ni pravilo, saj so zapisane tudi ènskospolne oblike Mongolija, Moldavija, Vla{- 

ka. Namesto izraza ocean {e vedno uporablja izraz morje: Atlantsko morje, Indi{ko morje, Severno ledeno 

morje, Veliko ali Tiho morje. Kar nekaj je nenavadnih oblik podoma~evanja: Akabah za jordansko pristani{~e 

Al' Aqabah (zdaj ga slovenimo v Akaba), Alja{ka za ameri{ko zvezno dràvo Alaska (zdaj Aljaska), 

Aluta za romunsko reko Olt, Amazonski veletok za Amazonas/Solimões (zdaj Amazonka), Bitolia za 

makedonsko mesto Bitola oziroma Bitolj, Pu{~ava Sahara (v bistvu pleonazem Pu{~ava Pu{~ava) za 

Şahra – ' in Rti~ 3 Pointe za ju`noameri{ki Cabo Tres Puntas. 

Vsega skupaj je podoma~enih 1477 tujih zemljepisnih imen, od tega je nekaj deset alonimov. Glede 

na celotno {tevilo imen v atlasu je stopnja doma~enja zelo velika. Zaradi evropocentri~nega zna~aja 

zemljevidov je najve~ podoma~enih imen iz Evrope, vendar se razmerje med Evropo in Azijo, celino, 

ki ji po {tevilu podoma~enih imen sledi, z 1 : 3,9 pri Cigaletu zmanj{a na 1 : 2,5. Z Antarktike je vsega 

9 podoma~enih imen. 

Zaradi {tevilnih slovenskih imen v zamejstvu je po {tevilu podoma~enih imen krepko na prvem mestu 

Italija, sledijo ji Rusija, Romunija, Avstrija, Ukrajina in ê{ka. Za njimi je prva neevropska dràva Kitajska, 

tik za njo pa Egipt. Med njima je {e Poljska, neposredno za Egiptom pa Hrva{ka in za njo Kanada, 

vodilna ameri{ka dràva. 

Glede na pomenski tip prevladujejo podoma~ena imena naselij (slika 10). Dale~ zadaj so imena 

kopenskih hidronimov, ki so jim dokaj tesno za petami oto{ke reliefne oblike. Sledijo jim morski hidronimi, 

kopenske reliefne oblike, upravne enote in obalne reliefne oblike. Precej manj je podoma~enih 

imen naravnih pokrajin, ki jih je le dobra desetina od vseh podoma~enih imen naselij. [e manj, le 40, 

je imen dràv, kar je zaradi takrat prevladujo~ih kolonialnih imperijev razumljivo. 

3.3 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA SREDNJE IN NJIM SORODNE [OLE 

Med svetovnima vojnama so skromne {olske atlase pripravljale v glavnem hrva{ke zalo`be. Kot 

u~ni pripomo~ek za spoznavanje sveta se je {e najbolj uveljavil v hrva{~ini ponatisnjen Kocenov geografski 

atlas (Vri{er 1987, 122). Ni ~udno, da je è kmalu po fa{isti~ni okupaciji Slovenije med 2. svetovno 

vojno svoj lon~ek pristavila znamenita italijanska kartografska hi{a De Agostini iz Novare, ki je, ekspresno, 

{e v letu razdelitve Slovenije med Nem~ijo, Madàrsko in Italijo ter ustanovitve Ljubljanske pokrajine 

izdala Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole. V podnapisu k naslovu je navedeno, da ga sestavlja 

»56 zemljevidov k matemati~ni, fizi~ni, politi~ni in gospodarski geografiji s 350 slikami v bakrotisku«. 

Med temi sicer ~rnobelimi fotografijami je veliko letalskih posnetkov. Ni kaj, priznati je treba, da je bilta 

atlas velikega formata (33 krat 24 cm) s svojo vsebinsko in grafi~no raznovrstnostjo velik doseèk kartografije 

sredi 20. stoletja in je v marsi~em preka{al tudi vse atlase, ki so v prvih desetletjih po 2. svetovni 

vojni iz{li v takratni domovini Jugoslaviji. Kot odgovorna osebna je podpisan prof. dr. Luigi Visintin, znanstveni 

vodja Geografskega in{tituta De Agostini. Slovensko izdajo je ob pomo~i Cirila Bernota, Franceta 

Planine in Romana Savnika priredil Valter Bohinec. Leta 1942 je iz{la druga, izpopolnjena izdaja, v kateri 

so odpravili ve~ino napak iz prve, s tem pa so bila sistemsko odpravljena {e nekatera slovenska imena. 

Valter Bohinec (1898–1984) je {tudiral na Dunaju, v Zagrebu, Neaplju, Heidelbergu in Ljubljani. Leta 1921 

je doktoriral in postal prvi doktor na Geografskem in{titutu ljubljanske univerze. Sprva je bil asistent na geografskem 

oddelku, nakar je od leta 1926 pou~eval na ljubljanskih srednjih {olah. V obdobju 1939–1965 

je bil bibliotekar in vi{ji znanstveni sodelavec na grafi~nem in kartografskem oddelku Narodne in univerzitetne 

knji`nice v Ljubljani. V obdobju 1936–1942 je bil docent za regionalno geografijo na ljubljanski 

univerzi. Od leta 1950 je bil zunanji znanstveni sodelavec In{tituta za raziskovanje krasa SAZU, od leta 1969 pa 

do 1979 tudi zunanji znanstveni sodelavec Geografskega in{tituta Antona Melika SAZU (Natek 1999, 183). 

Pred osmimi desetletji je v prvi {tevilki Geografskega vestnika objavil strnjen pregled razvoja slovenske 

45


Drago Kladnik 

geografije (Bohinec 1925) in od takrat dalje {e nimamo enakovrednega pregleda novej{ega razvoja 

geografske misli na Slovenskem (Natek 1999, 184). Za njim je ostala vrsta {olskih stenskih in priro~nih zemljevidov, 

{olskih atlasov, stenskih zemljevidov Slovenije ter turisti~nih in avtomobilskih zemljevidov Slovenije 

z Istro. Neprecenljiv je bil njegov prispevek pri pripravi in izdelavi srednje{olskih zemljepisnih u~benikov. 

De Agostinijev {olski atlas sestavljajo naslednji zemljevidi (tematski zemljevidi, na katerih se zemljepisna 

imena ne pojavljajo v ve~jem {tevilu, niso navedeni): 

• Zahodna poluta v merilu 1 : 180.000.000; 

• Vzhodna poluta v merilu 1 : 180.000.000; 

• Arkti~ne pokrajine v merilu 1 : 75.000.000; 

• Antarkti~ne pokrajine v merilu 1 : 75.000.000; 

• Politi~na in prometnogeografska karta Zemlje v merilu 1 : 80.000.000; 

• Fizi~na karta Evrope v merilu 1 : 25.000.000; 

• Politi~na karta Evrope v merilu 1 : 25.000.000; 

• Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 5.000.000; 

• Italija (politi~na karta) v merilu 1 : 5.000.000; 

• Alpe in severna Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; 

• Alpe in severna Italija (politi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; 

• Srednja Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; 

• Ju`na Italija (fizi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000; 

• Srednja in ju`na Italija (politi~na karta) v merilu 1 : 2.500.000 z izsekoma Rima z okolico v merilu 

1 : 250.000 in Vatikana v merilu 1 : 15.000; 

• Pirinejski polotok v merilu 1 : 5.000.000; 

• [panija in Portugalsko v merilu 1 : 5.000.000; 

• Francija (fizi~na karta) v merilu 1 : 5.000.000; 

• Francija, Belgija in Luksemburg v merilu 1 : 5.000.000; 

• Britansko oto~je v merilu 1 : 5.000.000; 

• Velika Britanija in Irska v merilu 1 : 5.000.000; 

• Srednja Evropa v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Porurja v merilu 1 : 500.000; 

• Nem~ija in sosednje dràve v merilu 1 : 5.000.000; 

• Skandinavski polotok in pokrajine ob Balti{kem morju v merilu 1 : 7.500.000 z izsekom Islanda v merilu 

istem merilu; 

• Skandinavske in Balti{ke dràve v merilu 1 : 7.500.000 z izsekom Islanda v istem merilu; 

• Rusija (fizi~na karta) v merilu 1 : 12.000.000; 

• S. S. S. R., evropski del v merilu 1 : 12.000.000; 

• Pokarpatje, Podonavje in Balkanski polotok v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom obmo~ja Carigrada v merilu 

1 : 250.000; 

• Karpatsko-podonavske in balkanske dràve v merilu 1 : 5.000.000; 

• Azija (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; 

• Azija (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; 

• Italijanski Egejski otoki v merilu 1 : 5.000.000; 

• Afrika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; 

• Afrika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; 

• Libija v merilu 1 : 10.000.000; 

• Italijanska vzhodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000; 

Slika 11: Na politi~nih zemljevidih so enojezi~no zapisana imena mest praviloma v originalni obliki, 

glej Wien, Paris, Budapest, Warszawa …, nekatera pa so vendarle ostala slovenjena, na primer 

Praga, Atene, Carigrad (Istanbul). P 

46


47


Drago Kladnik 

• Severna in Srednja Amerika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; 

• Severna in Srednja Amerika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000 z izsekom pasu ob Panamskem 

prekopu v merilu 1 : 1.000.000; 

• Ju`na Amerika (fizi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; 

• Ju`na Amerika (politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000; 

• Avstralija in Oceanija (fizi~na in politi~na karta) v merilu 1 : 40.000.000 z izseki Nove Zelandije v merilu 

1 : 20.000.000, Havajskih otokov v merilu 1 : 7.500.000 in Tahitija v merilu 1 : 1.875.000. 

Z analogno kartografsko tehnologijo pripravljeni zemljevidi so grafi~no zelo nazorni. Na naravnogeografskih 

je zelo plasti~en u~inek reliefa doseèn s kombinacijo ploskovnega barvanja vi{inskih pasov 

in ~rtkanja. Z nara{~anjem nadmorske vi{ine barvna lestvica postopoma prehaja iz zelenih prek rumenih 

v rjave odtenke. S stopnjevanjem intenzitete modre barve je prikazana tudi razli~na globina morij 

in oceanov. Na politi~nih zemljevidih barvne ploskve opredeljujejo politi~no pripadnost prikazanih ozemelj. 

Z uporabo ~rtk v podlogi barvnih ploskev je doseèna ve~ja plasti~nost reliefa. Vodna telesa na 

kopnem so obarvana modro, vendar so njihova imena zapisana v ~rni barvi, kar delno zmanj{uje preglednost, 

{e zlasti, ker je tipografija nekoliko zapletena in zato slab{e pregledna. Zapletenost pove~uje 

ve~ vrst ~rk za zapise razli~no velikih naselij. Sicer je tipografija v vsem atlasu enotna. Na naravnogeografskih 

zemljevidih zaradi manj{e gostote imen, kraj{anja imen naselij ter poudarjeno zapisanih 

reliefnih oblik in drugih naravnogeografskih pojavov napisi zelo dobro izstopajo, kar je z vidika {olske 

namembnosti pomemben metodolo{ki doseèk. Politi~ni zemljevidi so zaradi velike gostote imen naselij, 

ki se v ni~emer ne razlikuje od zemljevidov za splo{no rabo, manj pregledni. Na regionalnih politi~nih 

zemljevidih je gostota imen {e ve~ja kot na politi~nih zemljevidih celin. 

Slika 12: Bohincu je uspelo ime Benetke izklju~no v slovenski obliki zapisati samo povsem na robu 

zemljevida Karpatsko-podonavske in balkanske dràve. 

48


Kljub svoji odli~nosti atlas nima imenskega kazala, zato skupnega {tevila v njem navedenih razli~nih 

zemljepisnih imen ni mogo~e natan~neje oceniti; vsekakor presega 10.000 enot. Vsa imena so zapisana 

izklju~no enojezi~no, torej so bodisi podoma~ena bodisi originalna. Stopnja doma~enja se zmanj{uje 

s pove~evanjem podrobnosti zemljevida. Najve~ja je torej na preglednih zemljevidih sveta in celin, manj- 

{a pa na regionalnih zemljevidih. V oklepajih je zapisana politi~na ali upravna pripadnost dolo~enega 

ozemlja, najve~krat pa oto~ja, kaki dràvi. 

V redkih primerih so v oklepajih zapisana imena naselij, vendar tovrstna raba ni poenotena. Tako 

je na primer na politi~nem zemljevidu severne in srednje Italije v oklepaju pod madàrskim mestom 

Pecs navedeno njegovo hrva{ko ime Pe~uh (morda se {teje tudi kot prevzeto v sloven{~ino), nedale~ 

stran pa je za takrat prav tako madàrsko mesto Subotica v oklepaju navedeno madàrsko ime Szabadka, 

za Novi Sad pa je madàrsko ime Ujvidek zapisano pod srbskim imenom brez oklepaja. Na 

politi~nem zemljevidu karpatsko-podonavskih in balkanskih dràv je najprej navedeno mesto Pe~uj (alonim!) 

in v oklepaju izvirno ime Pecs, obraten kriterij pa je uporabljen pri mestu v Egejski Makedoniji 

Edessa, kjer originalnemu imenu sledi v oklepaju slovansko ime Voden. Mesto Carigrad je praviloma 

zapisano v oklepaju za originalnim imenom I·stanbul. Na obeh zemljevidih Azije so na primer v oklepaju 

zapisana imena Sundsko morje, Jeso (tudi Yezo) in Karafuto kot alonimi za Flore{ko morje, Hokkaido 

in Sahalin, na obeh zemljevidih Evrope pa je v oklepaju zapisano ime Mala Sirta kot alonim za Gabe{ki 

zaliv. Na zemljevidu Libije je za originalnim imenom Hamada el Homra v oklepaju zapisano {e podoma~eno 

ime Rde~a hamada. Na istem zemljevidu so kot alonimi v oklepajih zapisana tudi imena ljudstev 

Tebu ali Teda za Tibbu, Teda za Kanuri in Berberi za Zueia. 

Nabor diakriti~nih znamenj je {e razmeroma skromen, ve~ je naglasnih znamenj. Na dlani je, da 

se je v primerjavi s predhodnimi atlasi {tevilo diakriti~nih znamenj pove~alo predvsem zaradi standardizacije 

zapisa zemljepisnih imen v Skandinaviji, Romuniji in na Poljskem, zato so uporabljene na primer 

~rke å, ţ, ş, ç, l / , ń, ñ; romunski latini~ni ~rki ţ in ş se prej {e nista pojavljali. Arabska imena so bodisi 

podoma~ena skladno s kolonialno transkripcijo bodisi zapisana ob uporabi redkih naglasnih znamenj, 

na primer â, ê, î, û. Pojavljajo se tudi è opu{~aji '. 

De Agostinijev {olski atlas vsebuje 2836 razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen, kar ga med 

preu~enimi atlasi uvr{~a na ~etrto mesto. Kljub izdatnemu podoma~evanju v o~i bode skoraj dosledna 

prepoved slovenjenja krajevnih imen in kopenskih hidronimov na ozemlju Italije. Med mesti sta bili 

redaktorju dovoljeni le dve podoma~itvi, zapisani v obliki dvojnic: Benetke – Venezia in Rim – Roma. 

Te`ko je re~i, ali gre za napako ali pa je Bohincu uspelo prelisi~iti budno uredni{ko oko Geografskega 

in{tituta De Agostini, vendar je ime Benetke brez italijanskega priveska navedeno le na zemljevidu Karpatsko-podonavske 

in balkanske dràve, kjer se pojavi na njegovem skrajnem zahodnem robu (slika 12). 

@e v drugi izdaji iz leta 1942 so napis popravili v Venezia. Precej ve~ slovenjenja je pri pokrajinskih in 

vi{inskih zemljepisnih imenih, na primer Emilijska niìna, Umbrijski Apenin, Bergamske predalpe, Grajske 

Alpe. 

Drugod je bila dovoljena bistveno ve~ja stopnja doma~enja, tudi na obmo~ju italijanske zaveznice 

Nem~ije. Tako so na avstrijskem Koro{kem po slovensko zapisana imena Celovec, Beljak, [mohor, Velikovec, 

@elezna Kapla, Drava, Labo{nica, Krka, Zilja. Ob obeh zadnjenavedenih rekah je enakovredno 

vzdol` toka zapisano njuno nem{ko ime Gurk oziroma Gail. 

Glavna slabost podoma~evanja tujih zemljepisnih imen v De Agostinijevem {olskem atlasu je mno- 

ìca alonimov, ki so o~itno nastali zaradi naglice pri njegovi pripravi. Ob be`nem pregledu jih niti ne 

opazimo, ob podrobni primerjavi imen pa so precej mote~i. Samo pri za~etnici na a so bile ugotovljene 

naslednje alonimske razli~ice: Ålandski otoki in Oto~je Åland, Alep, Aleppo in Haleb, Alèrija in Alìrija, 

Angle{ko in Anglija, Antiljsko morje in Karibsko morje, Antipodski otoki in Otoki Antipodov, Apatiti in 

Apatitovaja, Assuan in Asuan ter Atlantik in Atlantski ocean. 

Bohinec v manj{i meri {e vedno uporablja seznamno stavo, {e najve~krat ob doma~enju imen fjordov 

in oto{kih reliefnih oblik. Zna~ilni primeri so Alta Fjord, Bokn Fjord, Oslo Fjord ter Karaganski otok 

(originalno je ostrov Karaginskij, torej je vmes {e napaka) in Bonin otoki. 

49


Drago Kladnik 

Med svetovnima vojnama so v slovenski jezik vdrli {tevilni srbizmi, ki se jih po malem otepamo {e 

dandanes. Zaradi prevajanja srbskih u~benikov (na primer Radivojevi} 1937) so k nam za{li tudi srbizmi 

v obliki zemljepisnih imen, praviloma prevzeti iz ru{~ine. Z njihovim zapisovanjem na zemljevide je 

bil Bohinec gotovo med najbolj zaslu`nimi za njihovo uspe{no ukoreninjenje. Ker so se pojavljali v atlasih 

za {olajo~o se mladino, so na mi{ljenjski vzorec vplivali {e desetletja. Z Bohincem sta se namesto 

slovenskih ob~noimenskih izrazov deèla in gozd dokon~no uveljavila srbski izraz zemlja in ~e{ki les. 

Na zemljevidih De Agostinijevega {olskega atlasa so tako zapisana imena Arnhemova zemlja za Arnhem 

Land, Coatsova zemlja za Coats Land, Grahamova zemlja za Graham Land, Franc Joèfova zemlja 

za zemlja Franca-Iosifa, Ognjena zemlja za Tierra del Fuego, Pearyjeva zemlja za Peary Land, Severna 

zemlja za Severnaja zemlja ter Bakonjski les za (Bakony Hegyseg, Bavarski les za Bayerischer Wald, 

ê{ki les za êský les/Böhmerwald, Dunajski les za Wienerwald, Frankovski les za Frankenwald. 

êprav redkeje, Bohinec, podobno kot Cigale in Oroèn pred njim, za imena pokrajin in dràv {e 

vedno uporablja imenske oblike v srednjem spolu, na primer Bavarsko, Brandenbur{ko (tudi v alonimski 

razli~ici Brandebur{ko), ê{ko, Dansko, Frankovsko, Kitajsko. Pod vplivom italijanskega izvirnika 

so »podoma~ena« {tevilna imena v italijanskih kolonijah, zlasti v Etiopiji, na primer Adua za Adwa, Dire 

Daua za Dire – Dawa in Gondar za Gonder. Zanimivo je, da sta italijanski imeni za Tripoli, libijsko glavno 

mesto, takrat upravno sredi{~e, in Bengasi, drugo najve~je mesto v tej nekdanji italijanski koloniji, 

ostali nedotaknjeni, zapisani torej v italijanskem jeziku. 

Bohinec je nekatera imena podoma~il na neobi~ajen na~in. Naj navedem primere ganskega mesta 

Akkra (Accra, zdaj ga slovenimo kot Akra), pogorja Apalachi (italijanska oblika imena za Appalachians/Appalachian 

Mountains), oto~ja Curili (italijanska oblika imena za Kuril'skie ostrova/Chisima Retto – ), reke 

Amazonas za ju`noameri{ki veletok Rio Amazonas oziroma Rio Solimões. Ob nem{kem imenu Graz 

na zemljevidu Evrope se na politi~nem zemljevidu Severna in srednja Italija pojavi podoma~ena oblika 

Gradez (!). Zanimive so nekatere pridevni{ke izpeljanke imen: ûdskoje jezero (napol podoma~ena 

oblika za rusko-estonsko ûdskoe ozero/Peipsi Järv), Alaska{ki zaliv za Gulf of Alaska in Alaska{ko 

gorovje za Alaska Mountains. Naj kot zanimivost navedemo {e so~no medvojno podrobnost; enega od 

re~nih prekopov v [leziji so namre~ takrat poimenovali Adolf Hitlerjev prekop. 

êprav je najve~ podoma~enih zemljepisnih imen {e vedno z obmo~ja Evrope, se je v primerjavi 

s predhodnikoma obzorje podoma~evanja mo~no raz{irilo. Razmerje med Evropo in Azijo, celino, ki je 

po {tevilu podoma~enih imen na drugem mestu, je le {e 1 : 1,6. Deloma je to tudi zaradi standardizacije 

imen v nekaterih evropskih dràvah, kar je imelo za posledico manj intenzivno podoma~evanje kot 

v obeh starej{ih atlasih. Zaradi podrobneje prikazanih italijanskih kolonij je Aziji po {tevilu podoma~enih 

imen tesno za petami Afrika. Podoma~ena imena z drugih celin so {tevil~no precej v ozadju; na 

Antarktiki jih je na primer 30. 

Ker so ruska imena praviloma podoma~ena, je povsem razumljivo, da je dale~ najve~ podoma~enih 

tujih zemljepisnih imen z obmo~ja Rusije. Na drugem mestu je Gr~ija, tik za njo pa so razvr{~ene tri 

afri{ke dràve, Libija, Egipt in Sudan. Prva je temeljiteje obdelana kot italijanska kolonija, v drugih dveh 

pa je precej imen podoma~enih zaradi angle{ke transkripcije. Na naslednjih dveh mestih sta evropski 

dràvi Francija in Ukrajina, ki jima sledi Kitajska, kjer so se imena v tistem ~asu podoma~evala s {umevci, 

saj pinjina {e niso poznali. Z obmo~ja Italije je podoma~enih vsega 59 (v glavnem naravnogeografskih) 

zemljepisnih imen, z obmo~ja Avstrije pa 54. [e nekoliko bolj zadaj, vmes je Tur~ija, je Nem~ija z 51 podoma~enimi 

zemljepisnimi imeni. Poljske, ê{ke in Madàrske na lestvici dvajsetih najbolj zastopanih dràv 

ni ve~, Romunija je blizu repa, povsem na koncu pa se na njem na novo pojavita Jemen in Kazahstan. 

Slika 13: Zaradi imperialisti~ne doktrine Italije sta zelo podrobno prikazana zemljevida tedanjih 

italijanskih kolonij Libije in Etiopije. P 

Slika 14: Ob podrobnem prikazu Alp je bilo Bohincu omogo~eno, da je podrobno razdelal slovenska 

imena njihovih glavnih gorskih skupin. P str. 52 

50


51


Drago Kladnik 

52


900 

800 


700 

600 

500 

400 

300 

200 

100 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 

zgodovinska upravna enota 

drugo 

Slika 15: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v De Agostinijevem 


Najve~ je podoma~enih imen naselij (slika 15). Sledi dokaj izena~ena skupina podoma~enih imen 

oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov; vsak pomenski 

tip obsega pribli`no polovico {tevila podoma~enih imen naselij. [e bolj v ozadju so imena upravnih 

enot, naravnih pokrajin in obalnih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo 

na 72. 

3.4 [OLSKI ATLAS 

Osvobojena Jugoslavija, polna zanosa, je zahtevala nove u~ne pripomo~ke. Ker pa Slovenija ni imela 

tehni~nih mo`nosti za pripravo zahtevnih kartografskih projektov, kakr{no je izdajanje atlasov, je svoje 

poslanstvo nadaljevala zalo`ba U~ila iz Zagreba. Ta je leta 1950 izdala prvi [olski atlas, ki je pozneje 

doìvel {tevilne ponatise, praviloma vsako {olsko leto novega, dokler ni leta 1961 prvi~ iz{el z imenom 

Veliki {olski atlas. Res je doìvel nekaj vsebinskih dopolnitev, zlasti pri podrobnosti prikaza neevropskih 

deèl, tehni~no in toponimsko pa je vseskozi ostal na enaki ravni. Ta atlas velikega formata 

(33,5 krat 24,5 cm) je vsebinsko zasen~il {ele druìnski rabi namenjena Atlas svijeta (Lerksikografski 

zavod FNRJ 1961), ki je bil za tisti ~as resni~no dovr{en, àl pa ga niso nikoli poslovenili. 

Urednik vseh slovenskih izdaj [olskega atlasa je bil Valter Bohinec. Urednik originalne izdaje je bil 

najprej Josip Rogli}, ki ga je kmalu nadomestil Zvonimir Duga~ki. Za potrebe podrobne analize imen 

sta bili uporabljeni 8. izdaja iz leta 1959 in 13. izdaja iz leta 1964. Obdelani so bili naslednji zemljevidi 

(v izsekih so praviloma prikazani zemljevidi glavnih mest): 

• Zahodna poluta v merilu 1 : 100.000.000; 

• Vzhodna poluta v merilu 1 : 100.000.000; 

53


Drago Kladnik 

• Severna poluta v merilu 1 : 330.000.000; 

• Severna poluta v merilu 1 : 330.000.000; 

• Ju`na poluta v merilu 1 : 330.000.000; 

• Politi~na in prometna karta sveta v merilu 1 : 100.000.000; 


• FLR Jugoslavija v merilu 1 : 2.500.000; 

• Gr~ija in Albanija v merilu 1 : 3.500.000 z izsekom Rodosa in Dodekaneza v istem merilu; 

• Romunija in Bolgarija v merilu 1 : 3.500.000; 

• Italija in [vica v merilu 1 : 3.500.000 z izsekoma obmo~ja Benetk v merilu 1 : 250.000 ter obmo~ja 

Neaplja in Vezuva v merilu 1 : 400.000; 

• Pirenejski polotok v merilu 1 : 5.000.000; 

• Avstrija in Madàrsko v merilu 1 : 3.500.000; 

• Nem~ija, Poljska in ê{koslova{ko v merilu 1 : 3.500.000; 

• Francija, Belgija in Nizozemsko v merilu 1 : 3.500.000 z izsekom Korzike v istem merilu; 

• Velika Britanija in Irsko v merilu 1 : 3.500.000 z izsekom industrijskega ozemlja Lancashira in Yorkshira 

v merilu 1 : 1.000.000; 

• Skandinavske deèle v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Islanda v istem merilu; 

• Evropski del Sovjetske zveze v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom obmo~ja Leningrada v merilu 1 : 250.000; 

• Sovjetska zveza (SSSR) v merilu 1 : 20.000.000; 

• Azija v merilu 1 : 40.000.000 z izsekoma obmo~ij Beringovega preliva v merilu 1 : 20.000.000 in Malajskega 

preliva v merilu 1 : 10.000.000; 

• Bli`nji vzhod v merilu 1 : 12.500.000 z izsekoma Izraela in Jordanije v merilu 1 : 3.500.000 ter obmo~ja 

Perzijskega zaliva v merilu 1 : 6.000.000; 

• Indija in Indokina v merilu 1 : 12.500.000 z izsekom obmo~ja Bombaya v merilu 1 : 500.000; 

• Kitajsko v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom [anghaja v merilu 1 : 500.000; 

• Japonsko in Koreja v merilu 1 : 10.000.000; 

• Indonezija v merilu 1 : 15.000.000; 

• Afrika v merilu 1 : 40.000.000 z izseki Nilske delte v merilu 1 : 2.500.000, Severozahodne Afrike v merilu 

1 : 15.000.000, Kapverdskih otokov v merilu 1 : 8.000.000 ter obmo~ij Rta dobre nade v merilu 

1 : 2.000.000 in Bab el-Mandeba v merilu 1 : 5.000.000; 

• Afri{ke deèle z izseki Srednja in ju`na Afrika, Etiopija ter Gvinejske deèle, vsi v merilu 1 : 15.000.000; 

• Severna Amerika v merilu 1 : 40.000.000 z izsekom obmo~ja Panamskega prekopa v merilu 1 : 1.000.000; 

• Kanada v merilu 1 : 20.000.000; 

• Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 12.500.000 z izsekoma obmo~ij New Yorka v merilu 1 : 500.000 

in San Francisca, prav tako v merilu 1 : 500.000; 

• Srednja Amerika v merilu 1 : 15.000.000; 

• Ju`na Amerika v merilu 1 : 40.000.000 z izsekoma Ustje Amazonasa v merilu 1 : 5.000.000 in Ognjena 

zemlja v merilu 1 : 10.000.000; 

• Brazilija, Argentina in île v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom obmo~ja Ria de Janeira v merilu 1 : 500.000; 

• Oceanija v merilu 1 : 40.000.000 z izsekoma Novi Zealand v merilu 1 : 15.000.000 in Havajsko oto~je 

v merilu 1 : 7.500.000; 

• Avstralija v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom Tasmanije v istem merilu; 

• Antarktika v merilu 1 : 30.000.000 z izsekom obmo~ja Viktorijine zemlje in Rossovega morja v merilu 

1 : 20.000.000. 

Atlas sestavljajo skoraj izklju~no topografski zemljevidi, kar za {olsko rabo ni ravno najbolj posre- 

~eno. Ker pa otroci nismo poznali bolj{ih izdelkov, smo se tudi iz tak{nega atlasa lahko marsikaj nau~ili. 

Slika 16: Zemljevid Severne Amerike v prvem slovenskem atlasu po 2. svetovni vojni. P 

54


55


Drago Kladnik 

V nekaterih izdajah je nekaj statisti~nih podatkov o celinah, oceanih, najvi{jih vrhovih, najdalj{ih rekah, najve~jih 

mestih ter pregled dràv z navedbo povr{in in {tevila prebivalcev, v nekaterih so tudi prikazi gibanja 

Zemlje, sestave Oson~ja ter manj{i zemljevid Lune in prikaz no~nega neba z ozvezdji in glavnimi zvezdami. 

V zgodnej{ih izdajah je nekaj tematskih zemljevidov sveta (januarske in julijske izoterme, podnebni 

pasovi, zra~ni tlak in vetrovi v januarju in juliju, letna mnoìna padavin, rastlinska odeja in morski tokovi), 

v zadnjih izdajah pa se pojavi prikaz kartografskih projekcij in nekaj tematskih zemljevidov Jugoslavije. 

Analogna kartografija je dokaj kakovostna. Posebno dobro je prikazan relief, ki je ob kombiniranju 

razli~no obarvanih in {rafiranih vi{inskih pasov ter sen~enja zelo plasti~en. Vi{inska barvna lestvica 

ima kar devet stopenj, z odtenki od temno zelenih prek rumenih do rjavih, najvi{ji vi{inski pasovi (njihova 

vi{ina se od zemljevida do zemljevida razlikuje in se prilagaja razgibanosti reliefa na prikazanem 

obmo~ju) pa so obarvani bodisi belo bodisi svetlomodro. Dodatno plasti~nost zagotavljajo ~rne pikice 

za pu{~avska in modre {rafure za zamo~virjena obmo~ja. Z modro barvo so prikazani tudi vsi drugi 

kopenski hidronimi. Z razli~no intenziteto modre barve so ponazorjeni podmorski globinski pasovi, ki 

izdajajo, da je bil takrat podmorski relief {e razmeroma slabo poznan. Tipografija je v vsem atlasu enotna 

in je zaradi premi{ljene gostote imen razmeroma dobro lo~ljiva. Tudi manj{e ~rke so dobro berljive. 

Pomembnej{i pojavi so zapisani z velikimi ~rkami, zato je atlas metodolo{ko na primerni ravni. Hidronimi 

so izpisani s ~rnimi ~rkami, politi~na pripadnost ozemelj in imena dràv pa z rde~imi. 

Ker atlas nima imenskega kazala, skupnega {tevila v njem navedenih razli~nih zemljepisnih imen 

ni mogo~e povem natan~no oceniti; najbr` jih je okrog 10.000. Stopnja doma~enja se zmanj{uje z ve~anjem 

podrobnosti zemljevidov. Najve~ja je torej na preglednih zemljevidih sveta in celin, manj{a pa na 

regionalnih. Na zemljevidih sveta in celin so imena zapisana izklju~no enojezi~no, torej so bodisi podoma~ena 

bodisi originalna. 

V oklepaju je na zemljevidu Evrope zapisano le slovensko ime Carigrad, kar bi lahko pomenilo, da 

se mu èli vdihniti zna~aj zgodovinskega imena. V oklepaju so tudi redki alonimi nenaselbinskih imen, 

na primer Balkan za Stara Planina, gr{ko ime egejskega otoka Tenedos za tur{kim imenom Bozca Ada 

ter ime indonezijskega otoka Billiton pod napisom Belitung. 

Prava zmeda je pri zapisovanju podoma~enih imen naselij na regionalnih zemljevidih Evrope; drugje 

se namre~ uporabljajo ista na~ela kot na zemljevidih celin in so mesta zapisana le v originalni ali 

podoma~eni obliki, na primer Aleksandrija, Bagdad, Damask, Kara~i, Peking, Rangun, Tokjo oziroma 

Accra, Bombay, Habana, Tehran. Pri ve~jih mestih se uporablja oklepaj, vendar se ta v posameznih 

primerih pojavlja tudi pri manj{ih naseljih, na primer zapis Fokeja pod originalnim imenom tur{kega mesteca 

Foça na egejski obali Male Azije. V nekaterih primerih je najprej zapisano originalno ime, pod njim 

pa z manj{imi ~rkami v oklepaju podoma~eno. Na ta na~in so na primer zapisana imena Athínai (Atene), 

Buçuresti (Bukare{ta), Budapest (Budimpe{ta), Warszawa (Var{ava), Wien (Dunaj), tudi 

Székesfehérvár (Stolni Beograd). Na drugi strani je skoraj enako {tevilo primerov, ko je najprej zapisano 

podoma~eno ime in v oklepaju pod njim z manj{imi ~rkami originalno ime. Taki primeri so Benetke 

(Venezia), Neapelj (Napoli), Rim (Roma), Solun (Thessaloníki), celo Dublin (Baile Atha Cliath) ter na 

zemljevidu Indije in Indokine Bangkok (Krung Thep). Imena mest v zamejstvu so zapisana samo v sloven{~ini: 

Trst, Gorica, Celovec, Beljak, Velikovec. Manj je razumljivo, da so mnoga pomembna mesta 

z uveljavljenimi slovenskimi imeni na regionalnih zemljevidih zapisana samo v izvirni obliki. Medtem, 

ko so nekatera zapisana podoma~eno vsaj na zemljevidu Evrope, na primer Praga, Pariz, tudi Milan 

in Turin, so druga na vseh ravneh zapisana le v originalu: Bruxelles, Graz, Kraków, Lisboa. Zaradi tega 

se na{i u~enci niso mogli seznaniti z nekaterimi slovenskimi imeni, ~eprav so imeli na voljo {irok spekter 

podoma~enih, transkribiranih imen na obmo~jih arabskih deèl in Sovjetske zveze. 

Nabor ~rk in naglasnih znamenj je dokaj {irok, dolìne se {e ne uporabljajo, prav tako ne opu{~aji. 

Uporablja se ve~ina posebnih ~rk iz latini~nih pisav, na primer aü, å, ã, æ, ç, ë, eü, eø, gü, l / , nþ, ń, ñ, ö, ó´ , 

ø, rþ, ş, ś, ţ, ü, ý, ź. 

[olski atlas vsebuje 3426 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Tako kot v De Agostinijevem {olskem 

atlasu je tudi v njem, obe slovenski razli~ici je kot re~eno uredil Valter Bohinec, vse polno alonimskih 

56


razli~ic imen. ê je to pri De Agostinijevem atlasu zaradi naglice ob njegovi pripravi {e razumljivo, je 

tovrstno povr{nost pri ve~ kot desetih izdajah {olskega atlasa te`ko sprejeti, saj se napake ponavljajo 

iz ponatisa v ponatis; o~itno se ob njih ni nih~e obregnil. Samo pri podoma~enih imenih, ki se za~nejo 

s ~rko A, so bili ugotovljeni naslednji alonimi: (upravna enota) Aden in Ju`na Arabija, (kopenska reliefna 

oblika) Ahagar, Gorovje Ahagar in Gorovje Ahaggar, (kopenski hidronim) Ala Kul in Alakul, (naselje) 

Alep in Haleb, (kopenska reliefna oblika) Amne Ma~en in Amne Ma~in, (kopenski hidronim) Amu darja 

in Amudarja, (naselje) Anarek in Anarak, (kopenska reliefna oblika) Andi, Kordiljere in Kordiljere Andov, 

(naselje) An{an in An{un, (naravna pokrajina) Arabska pu{~ava in Arapska pu{~ava (drugonavedeno 

ime je srbizem, teh pa kar mrgoli!), (kopenska reliefna oblika) Araratsko vi{avje, Armensko gorovje in 

Armensko vi{avje, (oto{ka reliefna oblika) Arkti{ki arhipel in Arkti{ki arhipelag ter (kopenska reliefna 

oblika) Armenski Taurus in Jugovzhodni Toros. 

Kot re~eno, je na zemljevidih precej preostankov imen iz srbskohrva{ke predloge. Nekatera tovrstna 

imena so zapisana v neslovenski obliki le na enem mestu in jih drugje nadomesti pravilno ime (na 

primer Brazda Tonga in Tonga{ki jarek, Cipar in Ciper, Formo{ki prolaz in Formo{ki preliv, Gorje Marka 

Pola in Gorovje Marka Pola, Poluotok York in Polotok York, Sundski prolaz in Sundski preliv, Tatarski 

prolaz in Tatarski preliv), nekatera so zapisana samo v srbohrva{~ini (na primer Bariera Getz (sicer 

Getzova ledena polica), Engleska, Ju`noavstralska zavala, alonima Petar I. in Otok Petar I., Proliv Mona, 

Zaljev Sebastian), precej pa je tudi imen, ki so le na pol podoma~ena, tako da je prevedena bodisi ob~noimenska 

bodisi lastnoimenska sestavina ali pa le del katere izmed njih (na primer Balti~ko morje in 

alonim Baltsko morje, Dru{tveni otoki in alonim Dru`beni otoki, Isto~no Sibirsko morje in alonim Vzhodno 

Sibirsko morje, Japansko morje in alonim Japonsko morje, Sjeverozahodni rt in alonim Severozahodni rt). 

Iz tega atlasa izhaja pod vplivom srbohrva{~ine vrsta foneti~nih zapisov arabskih, iranskih, hindujskih, 

kitajskih in {e nekaterih zemljepisnih imen, ki so se deloma uveljavila tudi v slovenskih u~benikih 

in geografski literaturi. Nekatera so {e vedno nekak{ni slovenski eksonimi, ~eprav njihovega pomena 

skoraj nih~e ne razume, na primer mavretanska pokrajina El Dùf za El Djouf, alìrsko-malijska pu{- 

~ava Erg [e{ za Erg Chech, saudijska pokrajina Ned`d za Najd. Tovrstna imena so prepoznavna zlasti 

po ~rkovni kombinaciji d`. Iz seznama vseh podoma~enih imen v [olskem atlasu je navedenih enajst 

zaporednih, naklju~no izbranih tovrstnih imen: Dàhra za kuvajtsko naselje Al Jahrah, Dàmana za banglade{ko 

reko Jamuna, Dàmda za kitajsko naselje Gongbo'gjamda, Dàmla za nepalsko naselje Jumla, 

Dàmna za indijsko reko Jamuna, Dàngce za kitajsko naselje Gyangzê, Dàs Morian za iransko mo~virje 

Ha – mu – n-e Jaz Mu – ri •– a – n, Dàsk za iransko naselje Ja – sk, Dàuf za saudijsko naselje Al Jawf in Dàvain 

za afganistansko naselje La – sh-e Joveyn; vendar na drugi strani Djakarta namesto Dàkarta za originalno 

ime indonezijskega glavnega mesta Jakarta. 

Podoma~evanje je torej zelo obse`no, kar dokazujejo tudi {tevilna poslovenjena zemljepisna imena, 

ki se v drugih atlasih ne podoma~ujejo ali pa se podoma~ujejo le izjemoma. Zna~ilni primeri so japonsko 

oto~je Amakuza za Amakusa-shoto – , oto~je severno od Aleutov Bli`nji otoki za Near Islands, Champlainovo 

jezero v Zdruènih dràvah Amerike za Lake Champlain, antarkti~ni Charcotov otok za Charcot Island (mimogrede, 

prav vsa imena na Antarktiki so podoma~ena), kanadska jezera Clinton-Coldenovo jezero za 

Clinton-Colden Lake, Gozdno jezero za Lac des Bois/Lake of the Woods in Kri{ko jezero za Cross Lake, Divje 

~eri v bliìni Ju`ne Gorgije za Shag Rocks ter Komitejski zaliv v Arkti~nem oceanu za Committee Bay. 

V [olskem atlasu je precej pogosto preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta, za njim pa je 

lastno ime zapisano bodisi v originalni bodisi v podoma~eni obliki. Zna~ilni primeri so Fjord Sogne za 

Sogne Fjord, Globina Ramapo za Ramapo Depth, Gorovje Arakan za Arakan Yóma, Jezero Kioga za 

Lake Kyoga, Jezero Mirim za Lagoa Mirim/Laguna Merin (zdaj jo prevajamo laguna Mirim), Jezero Viktorija 

za Lake Victoria/Victoria Nyanza (v atlasu sta {e alonima Viktorija in Viktorijino jezero), Otok Anticosti 

za Île d'Anticosti, Ravnik Barkly za Barkly Tableland. Seznamna stava se pojavlja samo {e izjemoma, 

na primer Varanger fjord za Varangerfjorden. 

Dosledno sta uporabljani ob~noimenski sestavini les za gozd in zemlja za deèla, na primer Bakonjski 

les za Bakony Hegyseg in Coatsova deèla za Coats Land. [e vedno se za nekatera imena upravnih 

57


Drago Kladnik 

enot, pokrajin in dràv uporabljajo imenske oblike v srednjem spolu, na primer Bavarsko, ê{koslova{ko, 

Dansko, Gradi{~ansko, Norve{ko, Novo [kotsko. Bohinec se je spopadal tudi s teàvnimi pridevni{kimi 

oblikami imen. Spet sta na tapeti Ala{ki zaliv in Ala{ko gorovje, to pa zato, ker Alaska ni bila kot 

zdaj podoma~ena v Aljaska, ampak sta jo Cigale in Oroèn podoma~ila v Alja{ka, Bohinec pa je kljub 

obilnemu podoma~evanju uporabil originalno obliko imena. Nenavadne so tudi pridevni{ke oblike Bene- 

~anske Alpe, Genèvsko jezero (ker ime @eneva v tem atlasu ni bilo uporabljeno, ~eprav ga je prav Bohinec 

è vpeljal v De Agostinijevem {olskem atlasu) in Jamajski zaliv. 

Bohinec je zagre{il kar nekaj napak. Ve~ina ni bila usodna, napa~en prevod ê{ki zaliv za ^ë{skaja 

guba pa se je pozneje {e ve~krat pojavil v slovenskih atlasih, ~eprav je zanj uporabil tudi alonimsko 

razli~ico ô{ki zaliv. [e huje je z imenom Malajski preliv, ki se je v tem atlasu prvi~ pojavil za originalno 

ime Selat Melaka in se pozneje kot rak raz{iril v slovenski geografski literaturi. Preliv namre~ ni 

poimenovan po Malajskem polotoku oziroma pokrajini Malaji, ampak po pomembni voja{ko-trgovski 

kolonialni postojanki Malaka, zdaj imenovani Melaka, zato, in v izogib zmedi zaradi podobnosti pridevni{kih 

izpeljank Malajski in Mala{ki (kot so ga sprva pravilno slovenili), je ime preliva primerneje 

podoma~evati v Mela{ki preliv. Brez posledic so ostali zapisi Jezero Eriejsko jezero, Jezero Huronsko 

jezero, Kaira za egiptovsko glavno mesto Kairo, Koln namesto Köln, Bismarckok arhipel namesto Bismarckov 

arhipel, Sudski preliv namesto Sundski preliv, Rt Catastrofe za Rt Catastrophe, Rt Portland Bill za 

Bill of Portland in Rt Start za Start Point. Nekak{na krona pa je ime Falklandska depandansa za Falkland 

Dependency, kar seveda pomeni Odvisno ozemlje Falklandov oziroma Falklandsko odvisno ozemlje. 

V [olskem atlasu se je po {tevilu podoma~enih imen Evropa prvi~ zna{la na drugem mestu, za 

Azijo. Nekdanje razmerje med Evropo in Azijo je v njem postalo zna~ilno za razmerje med Evropo in 

Afriko. Zaradi podrobnej{ih prikazov drugih celin se je mo~no pove~alo {tevilo podoma~enih imen tudi 

v Severni Ameriki, Oceaniji in na Antarktiki, kjer je podoma~enih 125 zemljepisnih imen. 

800 

700 


600 

500 

400 

300 

200 

100 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 17: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Bohin~evem 


58


Prevlada Azije gre tudi na ra~un mnoì~nega podoma~evanja kitajskih imen, saj je na Kitajskem 

foneti~no zapisanih kar 335 imen. Kitajska je v krepkem vodstvu pred Rusijo (194 podoma~enih imen), 

na naslednjih dveh mestih pa sta severnoameri{ki dràvi Kanada in Zdruène dràve Amerike. Po {tevilu 

podoma~enih imen je druga med evropskimi dràvami Gr~ija, ki ji sledita Italija in Zdruèno kraljestvo. 

Med Gr~ijo in Italijo sta Iran in Avstralija. Med Italijo in Zdruènim kraljestvom je po {tevilu podoma~enih 

imen vodilna afri{ka dràva Egipt. Med afri{kimi dràvami sta na lestvici vodilnih {e Sudan in Alìrija, 

med azijskimi so na njej {e Indija, Saudova Arabija, Japonska, Kazahstan, Tur~ija in Mjanmar, med evropskimi 

pa Ukrajina. 

Najve~ je podoma~enih krajevnih imen (slika 17), vendar je njihova prednost manj izrazita kot v starej{ih 

atlasih. To pomeni, da se je podoma~evalo na vseh vsebinskih ravneh. Od drugega do {estega 

mesta se zvrstijo podoma~ena imena kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik, obalnih reliefnih 

oblik, morskih hidronimov in oto{kih reliefnih oblik, pri ~emer nekoliko navzgor odstopa le {tevilo 

kopenskih hidronimov. Precej podoma~enih imen spada tudi med upravne enote in naravne pokrajine. 

Nekaj je {e zgodovinskih pokrajin, zgodovinskih naselij in zgodovinskih upravnih enot, tako reko~ na 

novo se pojavijo podoma~ena imena sicer redkih poimenovanih podmorskih reliefnih oblik. Podoma- 

~eni sta tudi 102 imeni neodvisnih dràv. 

3.5 VELIKI ATLAS SVETA 

Za splo{no rabo smo Slovenci dolgo uporabljali za tisti ~as kartografsko dovr{en hrva{ki atlas sveta 

(Atlas Svijeta 1961), v katerem so zemljepisna imena na {iroko podoma~ena. Ta praksa je prevladovala 

v letih pred resolucijami konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in 

seznanitvijo na{e strokovne javnosti z njimi. Ko so se tudi v Jugoslaviji in Sloveniji zavedli razse`nosti 

novih svetovnih pogledov na zemljepisna imena, je dozorel ~as za nov atlas sveta v slovenskem jeziku. 

Ta je izhajal iz povsem novih izhodi{~, ki jih je natan~no predstavil Jakob Medved (Medved 1969b), 

glavni snovalec Velikega atlasa sveta. Atlas je leta 1972 izdala zalo`ba Mladinska knjiga. Kartografske 

osnove za topografske zemljevide je pridobila od londonske zalo`be Aldus Book, ki je izdala New 

Relief World Atlas, za tematske zemljevide pa od nem{kega Bertelsmannovega kartografskega in{tituta. 

Veliki atlas sveta je v sloven{~ini iz{el le v eni izdaji, prava uspe{nica pa je bil na srbskem in hrva{kem 

trì{~u, kjer je doìvel kar 15 ponatisov, zadnjega leta 1988. 

Jakob Medved (1926–1978) je doktoriral leta 1963. Po svoji znanstveni usmeritvi je bil v prvi vrsti 

agrarni geograf, njegovo profesorsko vlogo pa sta zaznamovali zlasti podro~ji metodike geografskega 

pouka in regionalne geografije. Navzven najbolj prepoznaven pe~at je zapustilo njegovo delo na podro~ju 

priprave atlasov in zemljevidov. Poleg Velikega atlasa sveta je bil vodilni sodelavec pri pripravi Atlasa 

sveta za osnovne in srednje {ole, ki je prvi~ iz{el leta 1979 in doìvel sedem ponatisov, zadnjega {e 

v poznih osemdesetih letih prej{njega stoletja. Medved je bil tudi avtor Zemljevida z italijanskimi in slovenskimi 

krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Bene~iji, ki je iz{el leta 1974, tri leta pozneje pa 

je iz{el njegov zemljevid Trà{ko ozemlje, na katerem so med drugimi zemljepisnimi imeni dvojezi~no 

prikazana tudi nekatera ledinska imena (Klemen~i~ 1979). @e konec {estdesetih let je za~el snovati 

projekt nacionalni atlas Slovenije, ki tudi zaradi njegove zgodnje smrti {e desetletja ni pri{el dosti dlje 

od podrobne vsebinske zasnove in poskusnih odtisov vzor~nih zemljevidov, dokler ni ob povsem spremenjeni 

zasnovi in uporabi ra~unalni{ke kartografije kon~no ugledal lu~ sveta z naslovom Geografski 

atlas Slovenije (DZS 1998). 

Medvedova desna roka je bil urednik v Mladinski knjigi, prav tako geograf Borut Ingoli~ (1939–), ki 

je z Medvedom sodeloval tudi pri pripravi drugih atlasov omenjene zalo`be. Geograf Vladimir Leban 

je prispeval poglavje Va`nej{a geografska odkritja, jezikoslovec Janko Moder pa è ve~krat omenjeno 

razpravo O pisavi in izreki zemljepisnih imen (Moder 1972, 393–406). Sicer je atlas srednjega formata 

31 krat 23,5 cm na{ prvi vsestransko sodobni atlas. V uvodu so metodolo{ka pojasnila s predstavitvijo 

kartografskih projekcij in vesolja. Kartografskemu delu s {tevilnimi topografskimi in tematskimi zemljevidi 

59


Drago Kladnik 

sledi poglavje Svet v podobi (str. 195–302) s sistemati~no zasnovanimi opisi celin, njihovih regij in posameznih 

dràv. Vmes so {tevilne barvne fotografije, sheme, blokdiagrami in tematski zemljevidi. Ob obeh è 

omenjenih poglavjih je v atlasu poglavje Kazalo geografskih izrazov z dobrimi 1500 ob~noimenskimi izrazi 

v 56 jezikih, novost na na{em trì{~u. Veliki atlas sveta je tudi prvi slovenski atlas z imenskim kazalom, 

iz katerega je mogo~e razbrati, da je na njegovih zemljevidih zapisanih pribli`no 25.000 razli~nih zemljepisnih 

imen. V imenskem kazalu je ob posameznem imenu (razen pri naseljih) zapisan pomenski tip, 

temu sledi lokacija imena s {tevilko zemljevida, kjer se pojavlja, in ~rkovno-{tevil~no navedbo kvadranta. 

V seznamu podoma~enih tujih zemljepisnih imen so zajeta imena z naslednjih zemljevidov, na{tetih 

po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu: 

• Svet (fizi~na karta) v merilu 1 : 46.100.000; 

• Antarktika v merilu 1 : 35.000.000; 

• Severno ledeno morje v merilu 1 : 30.000.000; 

• Atlantski ocean v merilu 1 : 63.500.000; 


• Evropa (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 20.300.000; 

• Severna Evropa v merilu 1 : 11.100.000; 

• Ju`na Evropa v merilu 1 : 11.100.000; 

• Jugoslavija v merilu 1 : 2.765.000; 

• SR Slovenija v merilu 1 : 1.452.400; 

• Jugoslavija (zahodni del) v merilu 1 : 1.622.400; 

• Jugoslavija (vzhodni del) v merilu 1 : 1.622.400; 

• Poljska, Madàrska in Romunija v merilu 1 : 6.100.000; 

• Vzhodna Evropa v merilu 1 : 10.400.000; 

• Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 2.900.000; 

• Italija v merilu 1 : 3.200.000; 

• [panija in Portugalska v merilu 1 : 3.250.000; 

• Nizozemska in Belgija v merilu 1 : 2.000.000; 

• [vica v merilu 1 : 1.500.000; 

• Francija v merilu 1 : 3.400.000; 


• DR Nem~ija, ZR Nem~ija in Avstrija v merilu 1 : 2.800.000; 

• Skandinavija in Islandija v merilu 1 : 6.100.000; 

• Evrazija v merilu 1 : 37.400.000; 

• Azija (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 48.700.000; 

• Severna Azija v merilu 1 : 21.600.000; 

• Ju`na Azija v merilu 1 : 21.600.000; 

• Filipini v merilu 1 : 7.000.000; 

• Indonezija v merilu 1 : 15.200.000; 

• Indija in Pakistan v merilu 1 : 11.300.000; 

• Jugozahodna Azija v merilu 1 : 13.200.000; 

• Palestina v merilu 1 : 1.800.000; 

• Afrika v merilu 1 : 24.300.000; 

• Afrika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 37.400.000; 

• Severna Afrika v merilu 1 : 18.700.000; 

• Sue{ki prekop v merilu 1 : 2.300.000; 

Slika 18: Tudi na preglednih barvnih zemljevidih so pod vplivom nove doktrine UNGEGN-a 

podoma~ena le najbolj izpostavljena zemljepisna imena. P 

60


61


Drago Kladnik 

• Ju`noafri{ka republika v merilu 1 : 10.400.000; 

• Ju`na Afrika v merilu 1 : 18.700.000; 

• Vzhodna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; 

• Madagaskar v merilu 1 : 7.000.000; 

• Severna Amerika v merilu 1 : 28.700.000; 

• Severna Amerika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 39.000.000; 


• Velika jezera v merilu 1 : 5.800.000; 

• Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 12.200.000; 

• ZDA (zahodni del) v merilu 1 : 7.000.000; 

• ZDA (vzhodni del) v merilu 1 : 8.000.000; 

• Mehika in Srednja Amerika v merilu 1 : 14.300.000; 

• Ju`na Amerika v merilu 1 : 20.300.000; 

• Ju`na Amerika (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 28.600.000; 

• Severna Ju`na Amerika v merilu 1 : 13.900.000; 

• Panamski prekop v merilu 1 : 400.000; 

• Srednja Ju`na Amerika v merilu 1 : 13.900.000; 

• Ju`na Ju`na Amerika v merilu 1 : 13.900.000; 

• Tihi ocean v merilu 1 : 50.700.000; 

• Avstralazija v merilu 1 : 19.500.000; 

• Avstralija (politi~na razdelitev) v merilu 1 : 27.000.000; 

• Avstralija v merilu 1 : 12.200.000; 

• Vzhodna Avstralija v merilu 1 : 7.200.000; 

• Nova Zelandija v merilu 1 : 4.000.000; 

• Zahodna Avstralija v merilu 1 : 7.200.000; 

• Indijski ocean v merilu 1 : 45.800.000. 

Atlas je izdelan z analogno tehnologijo. Sestavljajo ga barvni in ~rnobeli, bolje re~eno rjavosivi topografski 

zemljevidi. Na barvnih zemljevidih, s katerimi so ponazorjeni svet, celine ter njihove severne in 

ju`ne polovice je plasti~nost reliefa prikazana izklju~no s sen~enjem, vendar ga na svojski na~in dopolnjujejo 

barvne lestvice, s katerimi niso, tako kot obi~ajno, prikazani vi{inski pasovi, ampak glavni pokrajinski 

tipi v prikazanih delih sveta. Na zemljevidu Severna Evropa so na primer prikazane pokrajinske kategorije 

led, tundra, visokogorsko rastje, iglasti gozd, listopadni gozd, zmerni pa{niki, prerije in stepe, pu{~ava 

ter polpu{~ava, na zemljevidu Severna Afrika pa visokogorsko rastje, iglasti gozd, listopadni gozd, zmerni 

pa{niki, prerije in stepe, sredozemsko rastje, savana, tropski gozd, pu{~ava, polpu{~ava ter rodovitna 

zemlja. Kljub temu, da izbor kategorij ni povsem poenoten in ~eprav se tudi barvni odtenki za posamezne 

kategorije od zemljevida do zemljevida nekoliko razlikujejo, dajejo zemljevidi svojevrsten vtis 

plasti~nosti in za poznavalca celo dolo~ene verodostojnosti. Ko pa ~lovek za dolo~eno obmo~je, ki ga 

podrobneje pozna, primerja prikazano stanje z dejanskim, se pokrajinska realnost in grafi~na ponazoritev 

navadno kaj dosti ne ujemata. Na barvnih zemljevidih je s kombinacijo razli~nih modrosivih odtenkov, 

ki niso v vlogi globinskih pasov, ampak sen~enja, dokaj plasti~no prikazan tudi podmorski relief. V modri 

barvi so ponazorjeni tudi kopenski hidronimi, vendar so zlasti reke zaradi barvnega sovpadanja s podlago 

ponekod zelo slabo vidne. Na barvnih politi~nih zemljevidih celin so posamezne dràve prikazane 

z razli~nimi barvami, ki so zaradi prikaza razgibanosti povr{ja niansirane. 

Zagotovo najmanj kakovosten del atlasa so estetsko prav ni~ privla~ni rjavosivi zemljevidi, ki v ve~jem 

merilu prikazujejo obmo~ja posameznih dràv ali delov celin. Razgibanost povr{ja je prikazana 

Slika 19: Regionalni zemljevidi so zaradi rabe izklju~no rjavosivih odtenkov neprivla~ni in tudi 

vsebinsko slab{e nazorni. P 

62


63


Drago Kladnik 

s sen~enjem, ki rjavo podlago niansira v odtenke od svetlorjavih do temnorjavih. Morja in jezera so v enotni 

sivi barvi, zato podvodni relief ni razviden. Siva jezera sredi rjave okolice so razmeroma slabo opazna. 

Reke so ponazorjene s ~rnimi ~rtami, ker pa so podobne, ~eprav malo {ir{e, tudi èleznice, so slabo 

prepoznavne. 

V razgibanem reliefu je tako na barvnih kot na rjavosivih zemljevidih zelo oteèna berljivost, saj se ~rne 

~rke dobesedno izgubljajo v podlagi. Tako na primer na Tibetanski visoki planoti na straneh 66–67, 74–75 

in 78–79 ali na obmo~ju Skalnega gorovja na zemljevidu Severne Amerike na straneh 106–107 imen 

prakti~no ni mogo~e prebrati. Tipografija je sicer poenotena na vseh zemljevidih, vendar je potrebno 

izku{eno oko, da lahko razbere vso pomensko pestrost raznovrstnega ~rkovja. Gostota zemljepisnih 

imen je zmerna; na rjavosivih regionalnih zemljevidih je praviloma nekoliko ve~ja. Ker pa so napisi dokaj 

majhni, ve~jih zadreg s preglednostjo ni. Zaradi (pre)velike natrpanosti z imeni je morda {e najslab{e 

berljiv zemljevid zahodnega dela Zdruènih dràv Amerike, zlasti obmo~je srednje in ju`ne Kalifornije. 

V Velikem atlasu sveta so uporabljena vsa diakriti~na in naglasna znamenja ter posebne latini~ne 

~rke. Ker so imena iz latini~nih pisav zapisana v izvirni obliki, zapisi imen iz nelatini~nih pisav pa so 

transliterirani skladno s takrat veljavnimi pravili pre~rkovanja, je ta atlas v primerjavi s predhodniki velik 

korak naprej. Redakcijsko izhodi{~e so bila zgodnja mednarodna priporo~a konferenc Zdruènih narodov 

o standardizaciji zemljepisnih imen, ki so bila bolj plod èlenih ciljev kot stvarne presoje stanj jezikov 

z uveljavljenimi podoma~enimi tujimi zemljepisnimi imeni. Prizadevanja po mednarodni primerljivosti 

so {la malce predale~, saj manjkajo mnoga znana slovenska imena za tuje geografske pojave. V nebo 

vpijo~i primeri so Aleksandrija, Bruselj, Bukare{ta, Gradec, Lizbona, Pariz, Praga, Var{ava, ~eprav so 

na drugi strani podoma~ena imena Betlehem, Budimpe{ta, Carigrad, Damask, Kairo, Rim, Solun. 

[e najve~ problemov je povzro~alo zapisovanje kitajskih, japonskih in ruskih zemljepisnih imen. Ker 

za kitajsko-japonske pismenke {e ni bil pripravljen splo{no uporaben sistem pre~rkovanja, so imena 

na Kitajskem in Japonskem v znatni meri »podoma~ena«, zapisana s {umevci, na primer înhua za 

Jinhua, îning za Jining, Himedì za Himeji, Pao~i za Baoji, Siang ~ang za Xiang Jiang, [imonoseki 

za Shimonoseki. Ruska imena so sicer transliterirana, vendar na~in pre~rkovanja opazno odstopa od 

zdaj splo{no uveljavljenega latinizacijskega klju~a za rusko cirilico. Najbolj prepoznavna odstopanja so 

v nerabi meh~aja ' oziroma njegovem zamenjevanju s ~rko j v kon~nicah imen srednjega spola, na primer 

Srednesibirskoe ploskogorje namesto Srednesibirskoe ploskogor'e, v zamenjevanju kon~nega y 

s ~rko i, na primer êboksari namesto êboksary, ter zapisovanju nekaterih dvo~rkovij z eno samo ~rko, 

na primer Privol`skaja vozvi{enost namesto Privol`skaja vozvy{ennost' in Novorosijsk namesto Novorossijsk. 

Prav tako se pri nekaterih ve~besednih imenih ne uporabljajo vezaji, od tod Rostov na Donu 

namesto Rostov-na-Donu. Zaradi tega je te`ko razlikovati med originalnimi in podoma~enimi oblikami 

imen, saj so nekatera na ta na~in transliterirana imena povsem enaka kot zdaj podoma~ena imena, ki 

se razlikujejo od sodobnega izvirnega zapisa. Zna~ilni primeri so Sevastopol (zdaj Sevastopol'), Arhangelsk 

(zdaj Arhangel'sk), Grozni (zdaj Groznyj), Severni Ural (zdaj Severnyj Ural). 

Na uvodnem fizi~nem zemljevidu sveta je podoma~ena ve~ina zemljepisnih imen, vendar na njem 

sploh ni krajevnih imen, so pa pri nas sploh prvi~ zapisana tudi imena podmorskih reliefnih oblik. Nekatera 

imena so podoma~ena samo na tem zemljevidu, pozneje pa so zapisana samo {e v originalni obliki: 

Gornje jezero, Hudsonov zaliv, Srednjesibirska planota, Velika Viktorijina pu{~ava, Veliko medvedje jezero. 

ê pa so podoma~ena imena zapisana tudi na drugih zemljevidih, se v taki obliki praviloma uporabljajo 

na vseh zemljevidih, kjer se pojavljajo. Podoben koncept podoma~evanja kot na zemljevidu sveta je 

uporabljen na zemljevidu Antarktike. Vsi drugi zemljevidi, na katerih so tudi imena naselij, imajo druga~no 

zasnovo. Imena v originalni ali podoma~eni obliki so, razen pri naselbinskih imenih ter nekaterih 

imenih otokov in oto~ij, praviloma zapisana enojezi~no. Vendar so tudi izjeme. Na politi~nem zemljevidu 

Evrope se, zanimivo, v oklepaju pojavi slovenska oblika imena Botni{ki zaliv za originalnim imenom 

Bottenhavet. Enaka re{itev je tudi na zemljevidu Severna Evropa, kjer se Botni{kemu zalivu v oklepaju 

pridruì {e Finski zaliv za imenom Suomenlahti. Tovrstno navajanje obeh imen se ponovi na regionalnem 

zemljevidu Skandinavija in Islandija. Na zemljevidu Ju`ne Evrope sta tak{na primera Biskajski zaliv za 

64


Golfo de Biscaya in Bospor za tur{kim imenom Karadeni • z Bogüazi; slednji se pojavi tudi na zemljevidu 

Vzhodna Evropa. Na zemljevidu Jugozahodna Azija je primer druga~nega pristopa: najprej je zapisano 

Perzijski zaliv, pod njim pa v oklepaju (Khali •– j-e Fars). Na zemljevidu Palestina je v oklepaju slovenski 

alonim Galilejsko jezero za prvonavedeno razli~ico Tiberijsko jezero. 

Imena naselij so zgodba zase. Na preglednih zemljevidih oceanov in celin so zapisana izklju~no 

v izvirni obliki. Na zemljevidih Evrope se podoma~ena imena naselij pojavijo {ele na zemljevidu ju`nega 

dela celine ter na regionalnih zemljevidih. Praviloma so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepajih za 

originalnimi imeni. Na zemljevidu Azije so v Indiji v oklepajih zapisane angle{ke oblike imen Bombay, 

Delhi, Calcutta in Madras za njihovimi hindujskimi imeni Mumbai, Dilli, Kalikata in Chennapattanam (zdaj 

Chennai). Tako je zapisano tudi ime {rilanskega glavnega mesta Colombo za singalskim imenom Kolamba. 

Na istem zemljevidu sta v oklepajih tudi slovenski obliki imen Damask in Kairo, {e ve~ pa je imen, 

ki so zapisana izklju~no v podoma~eni obliki, na primer Basra, Djakarta, Peking, [enjang, Tokio. V Egiptu 

je za imenom El Giza v oklepaju zapisana originalna arabska razli~ica Al Ji •– zah. Vsa naselbinska imena 

v zamejstvu so navedena dosledno v dvojnicah, pri ~emer so slovenska imena v oklepajih. 

V Medvedovem Velikem atlasu sveta je podoma~enih 1879 tujih zemljepisnih imen, skoraj pol manj 

kot v Bohin~evem [olskem atlasu. ê od{tejemo podoma~ena imena na Kitajskem in v Rusiji, nekatera 

imena, za katera je te`ko oceniti, ali so mi{ljena kot podoma~ena ali ne, ter kar {tevilne alonimske 

razli~ice, je {tevilka {e bistveno manj{a, tam nekje okrog 1200. Kot ve~ina atlasov torej tudi ta ni imun 

pred razli~nimi zapisi istih zemljepisnih pojavov oziroma topografskih objektov, ki pa jih je manj kot pri 

starej{ih atlasih. S pregledom seznama podoma~enih imen je izbrskanih nekaj zna~ilnih primerov: Bismarckov 

arhipelag in Bismarckovi otoki za Bismarck Archipelago, âng îang in âng ~iang za Chang Jiang, 

ûng~ing in ûngking za Chongqing, Dùngaria in Dùngarija za Junggar Pendi, Falklandska oìna 

in Falklandski preliv za Falkland Sound, Hang~ou in Hang~ov za Hangzhou, Indijsko-antarkti~ni hrbet 

in Indijsko-antarkti~ni prag za Indian-Antarctic Ridge, Jarek Rjukju in Jarek Rju – kju – za Ryukyu Trench, 

Ju`ni Andaman in Ju`ni Andamani (to je napaka, saj je otok en sam) za Dakshin Andama – n, Karakoram 

in Karakorum za Karakorum/Karakoram/Karakorum Shan, Lakadivijska kotanja in Lakadivska kotanja 

za Laccadive Depth, Mandùria in Mandùrija za Dongbei Pingyuan. 

êprav redko, se med ve~besednimi imeni {e vedno pojavljajo primeri seznamne stave. Nana{ajo 

se na imena otokov in oto~ij, na primer Anticosti otok za Île d'Anticosti, Cape Breton otok za Cape 

Breton Island, Chatham otoki za Chatham Islands, Coats otok za Coats Island, Disko otok za Disko Ø, 

Koko otok za Isla del Coco, Mansel otok za Mansel Island. 

Zelo veliko je ve~besednih imen, pri katerih je preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta, za 

njim pa je lastno ime zapisano bodisi v originalni bodisi v podoma~eni obliki. Medvedu je bil tak{en na~in 

o~itno tako blizu, da ga je ve~krat uporabil tudi v primerih, ko mu je moralo biti jasno, po ~em je poimenovani 

pojav dobil ime. To trditev najbolje ponazarjata imeni Morje Halmahera za Laut Halmahera 

(poimenovano po molu{kem otoku Halmahera) in Morje Mindanao za Mindanao Sea (poimenovano 

po drugem najve~jem filipinskem otoku Mondanao). Na drugi strani uporablja na primer imena Celebe{ko 

morje, Javansko morje, Timorsko morje. 

Sem in tja je uporabil nenavadne prevode. Tako je na primer za angle{ki izraz channel, ki pomeni 

{ir{i preliv, po zgledu imena Kanal za English Channel/La Manche uporabil ob~noimenski izraz kanal. 

Na ta na~in je nastalo kar precej kanalov (iz imenika jih je po zaporedju na{tetih pet): Kanal Balintang 

za Balintang Channel, Kanal Ba{i za Bashi Haixia/Bashi Channel, Kanal Eight Degree za Eight Degree 

Channel, Kanal Investigator za Investigator Channel in Kanal Isabel za Isabel Channel. 

Medved {e vedno uporablja izraz zemlja, na primer Adelijina zemlja, Rossova zemlja, Zemlja kraljice 

Maud. Ker je za ime [rilanke ohranil takratno angle{ko razli~ico imena Ceylon, je nenavadna 

pridevni{ka izpeljanka iz tega imena Ceylonski prag, {e zlasti ~e vemo, da je bilo ime Cejlon takrat pri 

nas {iroko uveljavljeno. Na drugi strani je {ele v tem atlasu prvi~ zapisano ime Amazonka. Zanimivo 

je, da je tako kot ime dràve Gvatemala podoma~il ime njenega glavnega mesta Gvatemala (originalno 

Ciudad de Guatemala), ki ga {e zdaj praviloma ohranjamo le v originalni obliki, ~eprav za to ni 

65


Drago Kladnik 

600 

500 


400 

300 

200 

100 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 20: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Medvedovem atlasu. 

nikakr{nega utemeljenega razloga. Na drugi strani je za sosednjo srednjeameri{ko dràvo zapisano 

podoma~eno ime Nikaragua … 

V Velikem atlasu sveta se je koli~ina podoma~enih zemljepisnih imen po celinah zaradi vpliva kitajskih 

imen in v manj{i meri japonskih bolj kot v vseh drugih atlasih obrnila v prid Azije; razmerje med 

njo in Evropo na drugem mestu je skoraj natan~no 1 : 2. Ne prav dale~ za Evropo je Afrika, kar gre vsaj 

deloma pripisati Medvedovemu dobremu poznavanju ^rne celine; o njej je namre~ pripravil tudi zajeten 

univerzitetni u~benik (Medved 1969a). Na nobeni drugi celini ni podoma~enih niti 100 imen. 

Med posameznimi dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen dale~ v ospredju Kitajska, 

sledita ji Rusija in Ukrajina, slednja zato, ker so imena zapisana le v ruskem jeziku in so z osamosvojitvijo 

dràve postala na{i eksonimi. Takoj za prvo trojico sta severnoameri{ki dràvi Kanada in Zdruène 

dràve Amerike, a z vsega dobrimi oziroma slabimi petdesetimi imeni. Sledi Japonska, njej pa na{i sosedi 

Avstrija in Italija. Med njima je Indija. V drugi polovici lestvice je vrsta afri{kih dràv: Egipt, Tanzanija, 

Kongo (Kin{asa), Zambija, Sudan in Etiopija. 

Kot pri predhodnih atlasih je najve~ podoma~enih imen naselij (slika 20). @e na drugem mestu je 

{tevilo podoma~enih podmorskih reliefnih oblik, ne dosti manj je morskih hidronimov. Malce za njimi 

so podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, {e malo bolj za obema pa podoma~ena 

imen kopenskih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 124. 

Precej manj je podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik, naravnih pokrajin in upravnih enot, {tevilo drugih 

pomenskih tipov pa je zanemarljivo. 

3.6 ATLAS SVETA 

Od izida Velikega atlasa sveta sta minili skoraj dve desetletji, ko je v Evropi pri{lo do prelomnih dogodkov: 

propada vzhodnega bloka, zdruìtve obeh Nem~ij ter razpada Sovjetske zveze, Jugoslavije in 

66


ê{koslova{ke. V tem valu politi~nih sprememb smo se zna{li tudi Slovenci in si prvi~ v zgodovini uspeli 

zagotoviti popolnoma neodvisno dràvo. Te ob~utne spremembe je bilo treba tudi kartografsko ponazoriti, 

zato so bila zgodnja devetdeseta leta zlata doba slovenske atlasne literatrure, ki zaradi dobrih poslovnih 

rezultatov zalo`b ob izdajanju atlasov po malem {e vedno traja; recimo, da smo v srebrni dobi. Ob 

tem velja poudariti, da so priredbe atlasov tehni~no in strokovno zelo zahtevne, saj je treba poskrbeti 

za kakovostne izdelke, naravnane k slovenskemu uporabniku. Zaradi tega je treba prilagoditi ne le zemljepisno 

imenje na zemljevidih, ampak tudi druge spremljajo~e vsebine ter dodati podrobnej{e zemljevide 

in opise na{e domovine, ki morajo biti prilagojeni splo{ni grafi~ni podobi preostalega gradiva. 

Prvi posamosvojitveni atlas je bil Atlas sveta, priredba druìnske izdaje The Times Atlas of the World, 

ki je v izvirniku iz{la leta 1990. Slovensko priredbo je leta 1991 izdala Cankarjeva zalo`ba. Strokovni 

urednik slovenske razli~ice je bil Karel Natek (1952–), ki sta mu pri podoma~evanju zemljepisnih imen 

pomagala Matej Gabrovec in Drago Perko. V dodatku so {e avtorska besedila geografov Ivana Gamsa, 

Rada Genoria, Ivana Berti~a in Andrije Bognarja. Atlas je bil ponatisnjen leta 1995, ko je ob imenu 

Atlas sveta dobil {e pristavek »za {olo in dom«. 

Karel Natek je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro~ju uporabne geografije, kamor spada 

tudi priprava strokovne in poljudne geografske literature, ki ob svoji informativni sporo~ilnosti skrbi 

tudi za popularizacijo stroke v javnosti. Po znanstveni usmeritvi je sicer geomorfolog, vendar je s svojim 

{irokim geografskim znanjem neizbrisno zaznamoval sodobno slovensko leksikalno, atlasno in 

domoznansko literaturo. Morda njegov najve~ji doseèk je obse`na monografija Dràve sveta (Natek 

in Natek 1999), ki je bila prevedena tudi v hrva{~ino in je v obeh jezikovnih razli~icah v nekaj letih doìvela 

{tevilne ponatise. Pri pripravi atlasov, leksikonov in geografskih monografij se je Natek vseskozi 

soo~al z zemljepisnimi imeni, zato je za njegove izdelke na podro~ju toponimike zna~ilen razmeroma 

enoten, navzven prepoznaven koncept. 

Kot je bilo takrat è obi~ajno, atlasa srednjega formata (31 krat 22 cm) ne sestavlja le zbirka zemljevidov, 

ampak so v njem {e {tevilne druge informacije o geografski stvarnosti na{ega planeta. Najprej 

je enciklopedi~ni pregled z naslovom Dràve in ozemlja (str. 4–43), sledi poglavje geografske primerjave 

s statisti~nim pregledom celin, metropolitanskih obmo~ij, najvi{jih vrhov, otokov, oceanov in morij, 

dolìn rek ter povr{ine pore~ij in jezer. Sledita opisa glavnih zna~ilnosti Son~evega sistema in Zemlje, 

nakar se zvrsti nekaj svetovnih tematskih zemljevidov. V drugem delu atlasa so po podobnem kartografskem, 

opisnem in statisti~nem na~elu obravnavane Slovenija, Jugoslavija in sosednje dràve 

(Jugoslavije). Novost v slovenski atlasni literaturi je geografski slovar~ek (str. 117–122), ki na kratko 

razloì pomen okrog 250 najpomembnej{ih geografskih izrazov. V imenskem kazalu je okrog 24.500 razli~nih 

zemljepisnih imen; razen pri naseljih je ob navedenem imenu najprej zapisan pomenski tip, nato 

v kurzivi kraj{ave dràve, dràv, celin, delov celin in oceanov, kjer je pojav ali objekt, ~emur sledi lokacija 

imena s {tevilko zemljevida in ~rkovno-{tevil~no navedbo kvadranta. 

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v Atlasu sveta so zajeta iz naslednjih zemljevidov (navedeni 

so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu; na prvih sedmih so reliefno-pokrajinski prikazi delov Zemljine 

oble brez navedenega merila): 

• Severna Amerika; 

• Srednja Amerika; 

• Antarktika in Ju`na Amerika; 

• Afrika; 

• Evropa; 

• Azija; 

• Avstralija in Oceanija; 

• Dràve sveta v merilu 1 : 70.000.000; 

• Dràve Evrope v merilu 1 : 15.000.000; 

• Anglija (in) Wales v merilu 1 : 2.000.000; 

• [kotska v merilu 1 : 2.000.000; 

67


Drago Kladnik 

• Irska v merilu 1 : 2.000.000; 

• Britansko oto~je in Severno morje v merilu 1 : 5.000.000; 

• Skandinavija in Baltske deèle v merilu 1 : 7.500.000; 

• Nizozemska, Belgija (in) Luksemburg v merilu 1 : 2.500.000; 


• [panija (in) Portugalska v merilu 1 : 5.000.000; 

• Italija in Balkanski polotok v merilu 1 : 5.000.000; 

• Nem~ija in Srednja Evropa v merilu 1 : 5.000.000; 

• Evropski del Sovjetske zveze v merilu 1 : 10.000.000; 

• Dràve Azije v merilu 1 : 40.000.000; 

• Dràve Avstralije in Oceanije v merilu 1 : 60.000.000; 

• Sovjetska zveza v merilu 1 : 20.000.000; 

• Vzhodna Azija v merilu 1 : 20.000.000; 

• Japonska (in) Koreja v merilu 1 : 5.000.000; 

• Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; 

• Osrednja Kitajska v merilu 1 : 10.000.000; 

• Avstralija in jugozahodni del Tihega oceana v merilu 1 : 20.000.000; 

• Jugovzhodna Avstralija v merilu 1 : 7.500.000; 


• Indijski in Tihi ocean v merilu 1 : 60.000.000; 

• Srednji vzhod in ju`na Azija v merilu 1 : 20.000.000; 

• Tur~ija, Sirija, Jordanija, Irak (in) Iran v merilu 1 : 7.500.000; 

• Severna Indija v merilu 1 : 7.500.000; 

• Gange{ko niàvje v merilu 1 : 4.000.000; 

• Ju`na Indija v merilu 1 : 7.500.000 z izsekom oto~ij Andamani in Nikobari v istem merilu; 

• Izrael, Libanon (in) Ciper v merilu 1 : 2.500.000; 

• Dràve Afrike v merilu 1 : 40.000.000; 


• Severna Afrika v merilu 1 : 15.000.000 z izsekoma Azorov in Kapverdskih otokov v istem merilu; 

• Srednja in ju`na Afrika v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom Mauritiusa v istem merilu; 


• Dràve Severne in Srednje Amerike v merilu 1 : 35.000.000; 



• Zahodni del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 

• Severni osrednji del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 

• Ju`ni osrednji del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 

• ZDA in Kanada: Velika jezera v merilu 1 : 5.000.000; 

• Kalifornija v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Havajev v merilu 1 : 5.000.000; 

• Jugovzhodni del ZDA in Florida v merilu 1 : 5.000.000; 

• Atlantska obala ZDA v merilu 1 : 2.500.000; 

• Karibi v merilu 1 : 10.000.000 z izseki Jamajke, Tobaga, Trinidada, Grenade, St. Vincenta, St. Lucie, 

Dominike in Barbadosa v merilu 1 : 2.500.000; 


• Dràve Ju`ne Amerike v merilu 1 : 35.000.000; 

• Severni del Ju`ne Amerike v merilu 1 : 15.000.000 z izsekoma oto~ja Galápagos in oto~ja Juan 

Fernández v istem merilu; 

• Ju`ni del Ju`ne Amerike v merilu 1 : 15.000.000; 

• Jugovzhodna Brazilija v merilu 1 : 7.500.000; 

68


• Arktika v merilu 1 : 40.000.000; 


• Jugoslavija v merilu 1 : 2.200.000; 

• Avstrija v merilu 1 : 3.000.000; 


• ê{ka in Slova{ka (ter) Madàrska v merilu 1 : 3.000.000; 

• Albanija, Bolgarija (in) Gr~ija v merilu 1 : 3.000.000. 

Atlas, ki ga (~e izvzamemo tematske karte) sestavlja pet vrst zemljevidov, je izdelan z analogno 

kartografijo. Uvodni reliefno-pokrajinski zemljevidi s kombinacijo barv in sen~enja plasti~no ponazarjajo 

zna~ilnosti povr{ja. Vsi hidronimi, kopenski in morski so prikazani z modro barvo. êprav je barva 

morij in oceanov v le malo odtenkih, zelo dobro ponazarja obmo~ja plitvih celinskih polic in globljih podmorskih 

delov. Vsa zemljepisna imena, ki so zelo na redko posejana, so zapisana v sloven{~ini, seveda, 

v kolikor za dolo~en pojav imamo podoma~eno obliko imena. Nekoliko mote~e so (pre){tevilne okraj- 

{ave, ki se pojavljajo tudi tam, kjer zaradi obilice razpolo`ljivega prostora ne bi bilo potrebno. 

V drugo skupino spada en sam zemljevid z naslovom Dràve sveta. Na njem so z najrazli~nej{imi 

barvnimi odtenki prikazana ozemlja neodvisnih dràv. Hidronimi so v enotni svetlomodri barvi, le reke 

imajo nekoliko temnej{i modri odtenek. Vsa imena na zemljevidu so zapisana enojezi~no, bodisi v originalni 

bodisi v podoma~eni obliki; stopnja doma~enja je velika. 

Tretjo vrsto zemljevidov sestavljajo prikazi dràv po celinah. Kopenski del je belo obarvan, ozemlja 

posameznih dràv pa so lo~ena z debelej{imi obrobami raznih barv, zarisanimi vzdol` dràvnih mej. 

Gostota imen je precej majhna, àl pa so ob ve~inskem podoma~evanju zapisana neenotno, kar velja 

{e zlasti za naselbinska imena. Na zemljevidu evropskih dràv je precej{nja zme{njava. Imena Var{ava, 

Praga, @eneva, Dunaj, Benetke, Rim, Neapelj, Bukare{ta, Atene so na primer zapisana dvojezi~no, 

najprej v podoma~eni in nato z manj{imi ~rkami v oklepaju v originalni obliki. Imena Haag, Bruselj, Pariz, 

Lizbona, Krakov, Budimpe{ta, Gradec, Firence, Temi{var, Solun, Carigrad, Bejrut, Damask, Bagdad, 

Teheran, Alìr so zapisana le v podoma~eni obliki. Tudi ime Bukare{ta je navedeno dvojezi~no, vendar 

originalna razli~ica Bucureşti pod slovenskim imenom ni v oklepaju, ~eprav je zapisana z manj{imi 

~rkami. V oklepaju so pod slovenskimi imeni {e originalna imena velikih sredozemskih otokov Corse, 

Sardegna in Sicilia, ob tem pa so imena Kreta, Baleari in Ferski otoki navedena le v sloven{~ini. Na 

zemljevidih dràv ostalih celin so imena zapisana izklju~no enojezi~no, torej podoma~eno ali v originalni 

obliki. Resni~nost pregovora »izjema potrjuje pravilo« dokazuje dvojezi~ni zapis Sulawesi (Celebes) 

na zemljevidu Dràve Avstralije in Oceanije; morda je mi{ljen kot alonim. 

êtrta vrsta so zemljevidi oceanov s sivkasto obarvanimi celinami in otoki ter s sivkastomodro do 

temnomodro obarvanimi odtenki, ki z razli~nimi globinskimi pasovi ponazarjajo razgibanost podmorskega 

reliefa. Na teh zemljevidih so ob imenih celin, ki so edini kopenski toponimi, izklju~no podoma~eno 

zapisana samo imena morskih hidronimov, podmorskih reliefnih oblik, otokov in oto~ij. 

Ve~ina zemljevidov v atlasu spada v kategorijo topografskih prikazov delov celin, skupin dràv in 

posameznih dràv. Razgibanost kopenskega reliefa je ponazorjena z razli~nimi barvnimi odtenki za posamezne 

vi{inske pasove. Paleta barv sega od niìnske zelene prek rumene, rjave, sive do bele, s katero 

so prikazana ve~ kot 6000 m visoka obmo~ja. Z modrimi ~rtkami so prikazana mo~virja in s ~rnimi pikicami 

pu{~avska obmo~ja. Globina morij je ponazorjena z razli~nimi modrimi odtenki. Z raznimi modrimi 

odtenki, razli~nimi obrobami in {rafurami so ponazorjeni razli~ni tipi jezer. 

Podoma~ena zemljepisna imena so zapisana na tri na~ine. Imena dràv, morskih hidronimov, podmorskih 

reliefnih oblik, ve~ine neevropskih rek in jezer, kopenskih reliefnih oblik, ki segajo ~ez ozemlje 

ve~ dràv, vseh kopenskih reliefnih oblik na obmo~jih zunaj Evrope, naravnih pokrajin in redkih podoma~enih 

upravnih enot so navedena samo v sloven{~ini. Tako so zapisana tudi nekatera podoma~ena 

imena oto{kih reliefnih oblik, imena drugih so dvojezi~na, s tem, da so z nekoliko manj{imi ~rkami 

v oklepajih navedena originalna imena, pri imenih tretjih pa je v oklepaju slovenska razli~ica imena. 

Zadnjenavedeni na~in je splo{no uveljavljen za zapisovanje podoma~enih imen naselij, evropskih jezer, 

69


Drago Kladnik 

zlasti evropskih rek ter evropskih reliefnih oblik znotraj ozemelj posameznih dràv. V oklepaju je na vseh 

regionalnih zemljevidih izjemoma zapisano tudi ime Skalno gorovje za Rocky Mountains. V oklepajih 

so navedeni {e zgodovinska imena naselij, na primer Philippeville za alìrsko mesto Skikda, Fort Lamy 

za ~adsko glavno mesto N'Djamena, Stanleyville za Kisangani v Kongu, Sofala za mozambi{ko mesto 

Beira, ter alonimske razli~ice imen naselij, na primer francoska razli~ica Alost za flamsko ime belgijskega 

mesta Aalst ter inuitski imeni Qaqortoq in Qeqertarsuag za danski imeni Julianehåb in Godhavn 

na Grenlandiji. Na Antarktiki je podoma~ena velika ve~ina zapisanih imen. Vse to kaè tudi na malce 

premalo natan~no izvedbo, kar dokazuje {e osamljen zapis v oklepaju Huang Hai na zemljevidih Japonska 

in Koreja ter Osrednja Kitajska, ki povsem zunaj sistema sporo~a originalno ime nad njim 

zapisanega imena Rumeno morje. 

Tipografija je raznovrstna, a preprosta in zato lahko umljiva. Vsi napisi so v ~rni barvi, {rafirane so 

le velike ~rke imen dràv. Napisi so premi{ljeno razporejeni in dobro berljivi. Uporabljajo se vse posebne 

latini~ne ~rke, raznovrstna naglasna in diakriti~na znamenja ter opu{~aji. Prvi~ v slovenskih atlasih 

so kitajska zemljepisna imena zapisana v pinjinu, japonska pa pre~rkovana po Hepburnovem sistemu. 

Opazno je, da se za pre~rkovanje imen iz arabske pisave uporabljata dva razli~na sistema, kar je seveda 

odlo~itev uredni{tva izvirne, angle{ke izdaje atlasa. Imena iz cirili~nih pisav niso pre~rkovana skladno 

s sodobnimi normami (razlike so opisane è pri obravnavi Medvedovega Velikega atlasa sveta); mnoga 

ruska imena so vsaj minimalno podoma~ena. To velja tudi za Bolgarijo. Ker so imena v Ukrajini {e 

vedno zapisana izklju~no v ruski jezikovni razli~ici, mnoga med njimi pa smo prevzeli kot podoma~ene 

slovenske oblike (na primer êrnigov, Harkov, Lvov, Zaporo`je, @itomir), je tudi na obmo~ju te 

vzhodnoevropske dràve precej podoma~enih imen. 

Zanimivo je, da je v tem atlasu {e vedno uporabljena seznamna stava, s katero so zapisana imena 

ve~ine prikazanih narodnih parkov in drugih zavarovanih obmo~ij, na primer Death Valley narodni 

spomenik, Olympic narodni park in Yellowstone narodni park v Zdruènih dràvah Amerike, novozelandski 

Fiordland narodni park ter bocvanski Gemsbok narodni park. Ob tem se pojavijo tudi osamljena 

pridevni{ka razli~ica Krugerjev narodni park in ve~ kot deset imen tipa Narodni park Serengeti. 

Kar precej je tudi alonimskega podvajanja podoma~enih zemljepisnih imen. Naj za primer navedemo 

alonimske razli~ice, ki se za~enjajo s ~rko p: Pacifi{ko-antarkti~ni hrbet in Tihooceansko-antarkti~ni 

hrbet, Palestina in Sveta deèla, Pind in Pindsko gorstvo, Planota Ustjurt in Ustjurtska planota, Polotok 

Jamal in Jamal, Poprova obala in Malabarska obala, Preliv Foveaux in Foveauxov preliv ter Pu{~ava 

Thar in Indijska pu{~ava. 

Pomen atlasa ponazarja in nekatera dejstva dodatno osvetljuje kriti~no pero priznanega leksikografa 

Draga Bajta (Bajt 1993): »Atlas CZ je danes bolj kot kartografsko pomemben zaradi podatkov in 

zemljepisnih informacij v njem; pripravljala ga je namre~ skupina strokovnjakov, predvsem mlaj{ih geografov, 

sodelavcev Geografskega in{tituta SAZU-ja, ki je v marsi~em izbolj{ala dotlej{njo terminologijo 

in pisavo zemljepisnih imen. … @e sam zalo`nik je v predgovoru ugotovil: »Zapisovanje geografskih 

imen na kartah in v atlasih je vedno poglavje zase. Geografi bi radi kolikor mogo~e veliko imen zapisali 

v izvirni obliki, slavisti bi najraje vse podoma~ili. Rezultat je skoraj vedno kompromis med obema 

skrajnostima.« A mnogokrat ugotovimo, da rezultat sploh ni kompromis med izvirnim in podoma~enim, 

saj so se zapisovalci izmaknili deklariranemu na~elu: zapisati v jeziku naroda, ki v kaki dràvi ìvi: ~e 

so to upo{tevali npr. pri Nem~iji, ZDA ali Ju`ni Ameriki, pa niso tam, kjer je bilo treba transliterirati (pre- 

~rkovati) nelatini~no pisavo, bodisi cirilico ali azijske pismenke. Tako imamo npr. Rostov-na-Donu, ki ni 

ne ruski in ne podoma~en, niti ne v skladu z novim slovenskim pravopisom: preprosto se je vzel iz zraka, 

kot re~emo. Pri kitajskih imenih je sestavljalcem atlasa pomagal pinjin, pri indijskih, arabskih ali afri{kih 

pa so s~ista šnasedli’ angle{~ini ali franco{~ini, ne da bi se prej sploh spra{evali o prej deklariranem 

na~elu (geografi) ali doma~enju (slavisti). Take nedoslednosti so najbolj opazne pri pisanju imen dràv, 

Slika 21: Timesov Atlas sveta pomeni velik korak naprej v slovenski atlasni literaturi. P 

70


71


Drago Kladnik 

350 

300 


250 

200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 22: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Timesovem 

Atlasu sveta. 

kjer najdemo znotraj istih pravil razli~ne – pravilne, deloma pravilne in napa~ne – zapise (nepremi{ljene: 

Abu Dhabi, Dubai, Liechtenstein, Mauritius, Saudska Arabija, Sri Lanka, St. Lucia proti dobrim: Bahrajn, 

Bocvana, Brunej, Dìbuti, Kuvajt, Luksemburg, Mjanmar, Svazi, Sveta Helena, Zair). Sicer se atlasu 

tudi pozna njegova angle{kost, torej namenjenost angle{ko govore~im uporabnikom (imamo npr. seznam 

zveznih dràv ZDA, ne pa zveznih pokrajin ZRN, ki bi jih npr. Slovenci veliko nujneje potrebovali).« 

Te trde in v ponazoritvenih primerih niti ne dovolj natan~ne besede dobro odraàjo teàve, s katerimi 

se prireditelji imen skoraj neizogibno soo~ajo pri snovanju atlasov: naletijo namre~ na è pripravljene 

predloge imen, za katere so sicer zadolèna uredni{tva izvirnih izdaj. Prilagoditve so drage in zato v doma- 

~ih zalo`bah nezaèlene, tuja uredni{tva pa na vse pretege branijo svoje »dose`ke«. Dejstvo je tudi, 

da bolj ko ~lovek sistemati~no preu~uje zapisana imena na posameznih obmo~jih, globlje se pogreza 

v ugotovljene nedoslednosti, nespo{tovanja mednarodnih priporo~il, za ciljno publiko neprimernih transliteracij, 

zastarelosti imenskih oblik … 

V Atlasu sveta je podoma~enih 2181 tujih zemljepisnih imen ali 8,9 % od vseh imen v njem. Najve~ 

jih je z obmo~ja Azije, vendar je {tevilo le malenkostno ve~je kot v Evropi. Na tretjem mestu je Afrika, 

ta pa mo~no preka{a Oceanijo z Avstralijo na ~etrtem mestu, ki je prvi~ prehitela Severno Ameriko. Na 

Antarktiki je podoma~enih 68 imen. 

Med dràvami je po {tevilu podoma~enih imen v trdnem vodstvu Rusija, ki ji sledita evropski dràvi 

Italija in Gr~ija. Takoj zatem sta na lestvici Indija in Kitajska, med njima pa Zdruène dràve Amerike. 

50 imen je podoma~enih {e v Ukrajini. Za njo je Egipt, med afri{kimi dràvami pa najdemo na seznamu 

dvajsetih najbolj zastopanih dràv {e Sudan in Alìrijo, med azijskimi Kazahstan, Mjanmar, Tur~ijo 

in Pakistan, med evropskimi Avstrijo, Francijo, Zdruèno kraljestvo in Romunijo, na njem pa sta {e Kanada 

in Avstralija, obe sredi lestvice. 

72


Zaporedje podoma~enih imen glede na njihov pomenski tip je v primerjavi s predhodnimi atlasi dodobra 

spremenjeno (slika 22). Vodstvo je prevzela kategorija oto{ka reliefna oblika, nedale~ zadaj pa so 

prej vodilna naselja. Povsem blizu so {e podoma~ena imena kopenskih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov 

in morskih hidronimov, precej manj je podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih 

imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 160. S pribli`no stotimi podoma~enimi imeni so omembe vredne 

naravne pokrajine, upravne enote in podmorske reliefne oblike. 

3.7 VELIKI DRU@INSKI ATLAS SVETA 

Nedolgo za Atlasom sveta je leta 1992 pri Dràvni zalo`bi Slovenije iz{el Veliki druìnski atlas sveta, 

ki {e vedno velja za enega najbolj{ih atlasov v slovenskem jeziku. Gre za priredbo atlasa Grande 

Atlante Geografico italijanske kartografske in zalo`ni{ke ustanove Istituto Geografico De Agostini iz Novare. 

Ob estetsko dovr{eni kartografiji je njegova glavna vrednota mednarodnost, prepoznavna v bogastvu 

in sistemati~nosti zapisovanja zemljepisnih imen, {e zlasti v navajanju vseh ve~imenskih razli~ic imen, 

ki se razprostirajo ~ez ozemlja ve~ dràv. 

Ker je imel atlas velik tr`ni uspeh, zapisovanje ruskih imen v prvi izdaji pa ni bilo skladno z mednarodnimi 

pre~rkovalnimi normami, je leta 1996 iz{la druga, popravljena izdaja, v kateri predvsem zaradi 

(pre)po~asnega prilagajanja italijanskega zalo`ni{tva novim jezikovnim okoli{~inam àl {e vedno ostajajo 

nedore~enosti pri zapisovanjih imen v ve~ini dràv, nastalih na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze: 

Ukrajini, Belorusiji, Moldaviji, Armeniji, Azerbajdànu, Gruziji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadìkistanu, 

Turkmenistanu in Uzbekistanu. V prenovljeni izdaji je bilo popravljenih ali druga~e spremenjenih okrog 

1250 zemljepisnih imen, ve~ina med njimi v Rusiji. 

Povpre~nemu uporabniku je bolj kot nekatere izbolj{ave padla v o~i sprememba naslova, saj se je 

atlas znebil cenenega, tr`no motiviranega imenskega pristavka »druìnski« in postal Veliki atlas sveta. 

@al tudi to ime, ki si ga knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm) glede na mnoge atribute nedvomno 

zasluì, med vrsto zelo podobnih imen na{ih atlasov ne zagotavlja njegove imenske prepoznavnosti. 

Prvo izdajo so uredili geografa Milan Oroèn Adami~ (1946–), Drago Kladnik (1955–) in jezikoslovec 

Janko Moder (1914–2006). [lo je za izrazito teamsko delo, pri katerem je sodelovala vrsta posameznikov. 

Pri prevodih in priredbi zemljepisnih imen so pri pripravi prve izdaje sodelovali Drago Kladnik, 

Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Boìdar Lavri~, Franc Lovren~ak, Milan Oroèn Adami~ in Mirko Pak. Pri 

drugi izdaji se je vklju~il {e geograf Drago Perko (1961–), ki je prispeval levji dele` k pravilnemu zapisu 

ruskih imen in je bil vklju~en tudi v uredni{ki odbor druge izdaje. Organizacijska urednika s strani 

zalo`be DZS sta bila Miha Kova~ pri pripravi prve izdaje in Ale{ Poga~nik pri pripravi druge. 

Noben od ~lanov uredni{kega odbora ni po osnovni preokupaciji strokovnjak za zemljepisna imena, 

~eprav se v zadnjem desetletju vsi trije geografi s to tematiko podrobno ukvarjajo, Milan Oroèn Adami~, 

po temeljni usmeritvi strokovnjak za naravne nesre~e in digitalno tematsko kartografijo, celo na vodilnih 

poloàjih. Drago Perko se ukvarja zlasti z regionalno geografijo, prebivalstvom, geografskimi informacijskimi 

sistemi in digitalno tematsko geografijo, Drago Kladnik pa ob zemljepisnih imenih in izrazih {e z agrarno 

in regionalno geografijo. Vsi trije so (sami ali s pomo~jo sodelavcev) slovensko geografsko literaturo 

obogatili {e z nekaterimi drugimi pomembnimi deli: Krajevnim leksikonom Slovenije (DZS 1995), Geografskim 

atlasom Slovenije (DZS 1998), monografijo Slovenija – pokrajine in ljudje (Mladinska knjiga 1998), 

Geografskim terminolo{kim slovarjem (Zalo`ba ZRC SAZU 2005). Janko Moder je bil v prvi vrsti priznan 

prevajalec iz mnogih evropskih jezikov, vseskozi pa je bil dejaven tudi pri pripravi pravopisnih pravil. 

Prvi del Velikega druìnskega atlasa sveta sestavlja zajetna geografska enciklopedija (str. 2–103), 

razdeljena na podpoglavja Zemlja in vesolje, Kako je nastala zemlja, Razvoj ìvljenja, Bogastvo ìvljenja 

in Kartografija. V njej so ob bogatem slikovnem gradivu, nazornih shemah ter {tevilnih tematskih 

zemljevidih opisane in ponazorjene glavne zna~ilnosti na{ega planeta. Sledi kartografsko poglavje Nebo 

in oceani, v katerem so tudi prikazi severnega in ju`nega neba z mnogimi imeni zvezd, ozvezdij in drugih 

vesoljskih pojavov ter vidne in nevidne strani Lune z mnogimi tamkaj{njimi imeni. Osrednji del atlasa 

73


Drago Kladnik 

so zemljevidi sveta (str. 122–248), ki jim sledijo zemljevidi Slovenije in glavni slovenski geografski statisti~ni 

podatki. Zadnji del knjige sestavljajo svetovni geografski statisti~ni pregledi, na{ najpopolnej{i 

slovar svetovnih ob~noimenskih izrazov z ve~ kot 3300 enotami iz 81 jezikov in zajetno imensko kazalo. 

Celotno imensko kazalo vsebuje skoraj 100.000 zemljepisnih imen. Na zemljevidih je zapisanih pribli`no 

60.000 razli~nih zemljepisnih imen (Oroèn Adami~ 1997). Posebnost imenskega kazala Velikega 

druìnskega atlasa sveta so dragoceni ve~jezi~ni zapisi mnogih zemljepisnih imen. Ob originalni obliki 

zapisa zemljepisnega imena so poleg slovenske razli~ice, ~e je znana, zapisane {e njene morebitne 

angle{ke, nem{ke, francoske in {panske imenske razli~ice. Tako je na primer Ljubljana (originalna doma~a 

oblika) zapisana {e v nem{ki obliki Laibach in {panski Liubliana. Originalno imensko kazalo je pomemben 

vir za raziskovanje in primerjavo eksonimov v navedenih jezikih. V originalni razli~ici atlasa so bila 

na mestu slovenskih imen italijanska. Ta atlas, ki je bil sicer natisnjen v ve~ kot desetih jezikovnih razli~icah, 

ima tako oblikovano ve~jezi~no imensko kazalo le v italijanski, nem{ki in slovenski izdaji. Razen 

pri naseljih je ob posameznem imenuz grafi~nim znakom opredeljen njegov pomenski tip, nakar je ozna- 

~ena lokacija imena s {tevilko zemljevida, kjer se pojavlja, in ~rkovno-~rkovno (kombinacija velike in 

male ~rke) navedbo kvadranta. 

Pri sestavljanju imenika podoma~enih tujih zemljepisnih imen so upo{tevana imena iz obeh izdaj, 

tudi zato, ker med obema ni tolik{ne razlike, da bi bilo njuno medsebojno razlikovanje v smislu dveh 

posebnih publikacij opravi~ljivo. Razlike med njima se pojavljajo zlasti zaradi ustreznej{ega zapisa ruskih 

in ukrajinskih imen (kar na {tevilo podoma~enih imen ne vpliva), nekaterih politi~nih sprememb in poenotenja 

imen podmorskega reliefa v novej{i izdaji. ê sta za dolo~eno podoma~eno tuje zemljepisno 

ime v Velikem druìnskem atlasu sveta in Velikem atlasu sveta uporabljeni razli~ni obliki, je praviloma 

upo{tevana novej{a razli~ica. Imenik je sestavljen na podlagi izpisa podoma~enih imen z naslednjih 

zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 

• Atlantski ocean v merilu 1 : 50.000.000 z izsekoma Sue{kega prekopa in Panamskega prekopa; 

• Severno ledeno morje v merilu 1 : 50.000.000; 

• Sredozemsko morje v merilu 1 : 20.000.000; 


• Indijski ocean v merilu 1 : 50.000.000; 

• Oceani okrog Antarktike v merilu 1 : 50.000.000; 

• Fizi~na karta sveta v merilu 1 : 70.000.000; 

• Politi~na karta sveta v merilu 1 : 70.000.000; 

• Oceani v merilu 1 : 70.000.000; 

• Svetovni promet in ~asovni pasovi v merilu 1 : 70.000.000; 

• Fizi~na karta Evrope v merilu 1 : 15.000.000; 

• Politi~na karta Evrope v merilu 1 : 15.000.000; 

• Severna Evropa v merilu 1 : 6.000.000 z izsekom Islandije v istem merilu; 

• Baltske deèle v merilu 1 : 3.000.000; 


• Srednja Evropa v merilu 1 : 3.000.000; 

• Francija in Beneluks v merilu 1 : 3.000.000 z izsekom Korzike v istem merilu; 

• Severozahodna Evropa – Beneluks v merilu 1 : 1.500.000; 

• Iberski polotok v merilu 1 : 3.000.000; 

• Alpe in Apeninski polotok v merilu 1 : 3.000.000; 

• Podonavje in Balkanski polotok v merilu 1 : 3.000.000; 


• Pogorje Ural v merilu 1 : 6.000.000; 

• Osrednja Azija v merilu 1 : 6.000.000; 

• Severni del Evrazije v merilu 1 : 12.000.000; 

• Severovzhodna Azija v merilu 1 : 12.000.000; 

74


• Fizi~na karta Azije v merilu 1 : 30.000.000; 

• Politi~na karta Azije v merilu 1 : 30.000.000; 


• Osrednji del jugozahodne Azije v merilu 1 : 6.000.000; 

• Ju`na in jugovzhodna Azija v merilu 1 : 12.000.000 z izsekom Maldivov v istem merilu; 


• Kitajska in Mongolija v merilu 1 : 12.000.000; 


• Japonska v merilu 1 : 3.000.000; 

• Fizi~na karta Afrike v merilu 1 : 30.000.000; 

• Politi~na karta Afrike v merilu 1 : 30.000.000; 

• Severozahodna Afrika – Magreb v merilu 1 : 9.000.000; 

• Severovzhodna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; 

• Zahodna Afrika – Gvinejske deèle v merilu 1 : 9.000.000; 

• Srednja in vzhodna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; 

• Ekvatorialna Afrika v merilu 1 : 9.000.000; 

• Ju`na Afrika v merilu 1 : 9.000.000 z izsekoma Sej{elov ter Mauritiusa in Reuniona v istem merilu; 

• Fizi~na karta Severne in Srednje Amerike v merilu 1 : 30.000.000; 

• Politi~na karta Severne in Srednje Amerike v merilu 1 : 30.000.000; 

• Aljaska v merilu 1 : 12.000.000 z izsekom Aleutskih otokov v istem merilu; 

• Grenlandija v merilu 1 : 12.000.000; 



• Vzhodni del ZDA v merilu 1 : 6.000.000; 

• Osrednji del ZDA v merilu 1 : 6.000.000; 

• Zahodni del ZDA v merilu 1 : 6.000.000; 


• Mehika v merilu 1 : 6.000.000; 

• Srednja Amerika in Veliki Antili v merilu 1 : 6.000.000; 

• Mali Antili v merilu 1 : 6.000.000; 

• Karibski otoki z izseki Portorika v merilu 1 : 3.000.000 ter Nizozemskih Antilov, Saint Kitts in Nevisa, 

Antigve in Barbude, Guadeloupa, Martinika, Saint Lucie, Saint Vincenta in Grenadin, Grenade ter Barbadosa 

v merilu 1 : 1.500.000; 

• Fizi~na karta Ju`ne Amerike v merilu 1 : 30.000.000; 

• Politi~na karta Ju`ne Amerike v merilu 1 : 30.000.000; 

• Severni del Ju`ne Amerike v merilu 1 : 12.000.000 z izsekom Galapa{kega oto~ja v istem merilu; 

• Osrednji in vzhodni del Ju`ne Amerike v merilu 1 : 6.000.000; 

• Ju`ni del Ju`ne Amerike v merilu 1 : 12.000.000; 

• Fizi~na karta Avstralije in Oceanije v merilu 1 : 30.000.000; 

• Politi~na karta Avstralije in Oceanije v merilu 1 : 30.000.000; 


• Severni Pacifik v merilu 1 : 15.000.000; 

• Ju`ni Pacifik v merilu 1 : 15.000.000; 


• Oto~ja Melanezije z izseki Salomonovih otokov, Vanuatuja in Nove Kaledonije, oto~ja Santa Cruz ter 

Fidìja v merilu 1 : 6.000.000; 

• Oto~ja Mikronezije in Polinezije z izseki Palaua, Severnih Marianskih otokov, Guama, Mikronezije, 

Kiribatija in Niueja v merilu 1 : 1.500.000; oto~ij Wallis in Futuna v merilu 1 : 600.000 ter Nauruja, atola 

Manihiki, otoka Rarotonga in Pitcairna v merilu 1 : 300.000; 

75


Drago Kladnik 

• Oto~ja Polinezije z izseki Havajev, Tonge, Zahodne Samoe in Francoske Polinezije v merilu 1 : 3.000.000 

ter Velikono~nega otoka v merilu 1 : 600.000; 


• Arktika v merilu 1 : 30.000.000. 

Sodelavci pri pripravi slovenske izdaje De Agostinijevega »Velikega zemljepisnega atlasa« so se 

zna{li pred zahtevno nalogo. Knjiga je namre~ nastajala v ~asu osamosvajanja Slovenije in to dejstvo 

so izkoristili, da so slovensko znanje enakovredno vklju~ili med svetovne dose`ke italijanskega zalo`nika, 

obenem pa so s poudarjenim slovenocentrizmom prvi~ primerno prikazali vlogo in pomen na{e 

mlade dràve v svetovnem merilu. Upo{tevali so seveda tudi vsa dotedanja spoznanja o zapisovanju 

tujih zemljepisnih imen, pri ~emer so marsikatero re{itev prilagodili sodobnej{im pogledom (Kladnik 1995). 

Zemljevidi v atlasu so izdelani z analogno kartografsko tehnologijo. V grobem jih je mogo~e razdeliti 

na tri vrste. Uvodni zemljevidi oceanov imajo s kombiniranjem rumenkastih do temnomodrih odtenkov 

za globinske pasove ter sen~enih obmo~ij podmorskih hrbtov, pragov in prelomov plasti~no prikazan 

podmorski relief. Kopno je predstavljeno v enotni svetlorjavi barvi, kopenski hidronimi na njem pa z modrimi 

ploskvami in ~rtami. V modri barvi so tudi njihova imena, kar je dodaten prispevek k preglednosti 

zemljevidov. Modra so tudi imena morskih hidronimov, medtem ko so imena podmorskih reliefnih oblik 

zapisana v ~rnem. Velika ve~ina imen je podoma~ena, na obmo~ju oceanov in morij {e bolj temeljito 

kot na kopnem. Zapisana so enojezi~no, torej podoma~eno ali v originalni obliki. 

Drugo vrsto zemljevidov sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin ter zemljevid Svetovni promet 

in ~asovni pasovi. Razli~no obarvane barvne ploskve ponazarjajo posamezne neodvisne dràve oziroma 

~asovne pasove, relief ni prikazan. Morja in oceani so izrisana enotno v svetlomodrem odtenku, 

kopenski hidronimi imajo nekoliko temnej{i moder odtenek. Tudi na teh zemljevidih so hidronimi izpisani 

z modro barvo. Na obeh svetovnih zemljevidih so imena zapisana enojezi~no, bodisi podoma~eno 

bodisi v originalni obliki. Stopnja doma~enja je velika, tako kot na politi~nih zemljevidih celin, kjer pa 

so imena naselij zapisana dvojezi~no, najprej v originalni obliki in pod njo z manj{imi ~rkami v podoma~eni, 

na primer Paris Pariz, Groznyj Grozni, Banzart Bizerta, As Suways Suez. Zgodovinska imena 

so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepajih, na primer Sankt Peterburg (Leningrad), Samara (Kujbi{ev), 

Vladikavkaz (Ordònikidze), alonimske razli~ice originalnih imen pa so lo~ene s po{evnicami, na primer 

's-Gravenhage/Den Haag, Brussel/Bruxelles Bruselj. Ta koncept zapisovanja imen je uporabljen 

tudi na vseh regionalnih zemljevidih. 

Najbolj {tevilni so topografski zemljevidi, ki se delijo na fizi~ne zemljevide sveta, fizi~ne zemljevide 

celin in regionalne zemljevide. Na teh zemljevidih je relief ponazorjen s kombiniranjem barvnih ploskev 

za vi{inske pasove in sen~enja. Barvna lestvica obsega odtenke od zelene barve za niìnska obmo~ja 

prek rumene in svetlorjave do temnorjave za najvi{je, ve~ kot 6000 m visoke predele. Posebni kartografski 

znaki so tudi za mo~virja s sladko in slano vodo, pu{~avska in poledenela obmo~ja, posledica natan~ne 

izvedbe pa je izdelek, ki estetsko dovr{eno prikazuje razgibanost povr{ja na kopnem. Na topografskih 

zemljevidih je z odtenki modre barve prikazana tudi razporeditev globinskih pasov v morjih, ni pa na 

njih sen~enja za podrobnej{o ponazoritev podmorskega reliefa. Kopenski hidronimi so v modri barvi, 

s tem da barvni odtenki jezer ter njihove obrobe ponazarjajo njihovo morebitno slanost in stalnost. Imena 

kopenskih hidronimov so v modri barvi. Vsa imena na svetovnih zemljevidih in zemljevidih celin so 

zapisana enojezi~no, torej podoma~eno oziroma originalno. Na njih je stopnja doma~enja velika. Zemljevida 

Antarktike in Arktike sta po zna~aju identi~na naravnim zemljevidom celin. 

Podoma~ena imena z zemljevidov sveta in celin se praviloma ponovijo na regionalnih zemljevidih, 

kjer pa so skoraj brez izjeme, ne glede na pomenske tipe, zapisana dvojezi~no, najprej v originalu in nato 

z manj{imi ~rkami v slovenskem jeziku. Samo slovensko so zapisana podoma~ena imena zgodovinskih 

Slika 23: V Velikem druìnskem atlasu na zemljevidih celin prevladujejo podoma~ena zemljepisna 

imena; zelo podrobno je prikazan in poimenovan podmorski relief. P 

76


77


Drago Kladnik 

Slika 24: Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja tujih zemljepisnih imen bistveno manj{a. 

Podoma~ena imena so praviloma zapisana dvojezi~no, najprej v originalu in nato z manj{imi ~rkami 

v slovenskem jeziku. 

pokrajin. Stopnja doma~enja na regionalnih zemljevidih je bistveno manj{a. Kadar geografski pojavi 

segajo ~ez ve~ dràv oziroma jezikovnih obmo~ij, so njihova imena zapisana ve~jezi~no. To na~elo, ki 

je v na{ih atlasih uporabljeno samo v Velikem druìnskem atlasu sveta, sicer ni izvedeno povsem dosledno, 

kaè pa na dobro voljo snovalcev atlasa, da vlogo manj uveljavljenih in manj znanih jezikov izena~i 

z vlogo glavnih svetovnih jezikov. @al to {e ne pomeni, da bi bila kolonialna imenska zapu{~ina bolj 

temeljito pre~i{~ena kot v drugih atlasih. Lahko pa è iz zemljevida razberemo, da se na primer ^rno 

morje po rusko imenuje êrnoe more, po romunsko Marea Neagra, po bolgarsko êrno more in po 

tur{ko Karadeni • z, da je Ju`nokitajsko morje po kitajsko Nan Hai, po vietnamsko Bien Dong in po malajsko 

Laut Cina Selatan, da je jezero Hanka po rusko ozero Hanka in po kitajsko Xingkai Hu, ali pa, da 

so Kurilski otoki po rusko Kuril'skie ostrova, po japonsko pa Chishima-retto – . 

Tipografija je enotna ne glede na vrsto zemljevida. Sistemati~en prikaz v legendi znatno olaj{a razumevanje 

razmeroma velikega {tevila razli~nih vrst ~rk. Uporabljena so najrazli~nej{a naglasna in diakriti~na 

znamenja ter posebne latini~ne ~rke. Za pre~rkovanje imen iz arabskih pisav je uporabljen en sam latinizacijski 

klju~. Kitajska imena so zapisana v pinjinu, a so v avtonomnih pokrajinah Sinkiangu, Tibetu 

78


in Notranji Mongoliji zapisana tudi v jezikih narodnih manj{in, japonska imena pa so pre~rkovana po 

Hepburnovem sistemu. 

Snovalci slovenske razli~ice De Agostinijevega atlasa so zasledovali zlasti naslednja na~ela (Kladnik 

1995): 

• Poudarek je bil na kar najbolj obse`nem in doslednem podajanju razli~nih informacij, kar je bilo ve~krat 

izvedeno tudi na ra~un nekoliko slab{e preglednosti, saj so nekateri zapisi izjemno majhni in zato, 

ponekod pa tudi zaradi natrpanosti, te`je berljivi. Tak{en na~in podajanja zahteva kulturno zelo razgledanega 

bralca, ki mora razumeti razlike v tipografiji in na~inu zapisovanja imen. 

• Pomembna je uravnoteènost podajanja informacij, saj ni {lo le za golo prevajanje, slede~e italijanski 

predlogi, temve~ predvsem za priredbo, prilagojeno slovenskemu razumevanju prostorske stvarnosti. 

Tako so na primer Italijani bistveno bolj zavzeto prevajali njim nerazumljiva ruska imena, skoraj 

ni~ pa njihovemu jeziku sorodna {panska in presenetljivo skromno tudi anglosaksonska. Prizadevanje 

slovenskega uredni{tva je {lo tudi v smer slovenjenja vseh velikih pokrajinskih in drugih pojmov, 

ki se pojavljajo v dimenzijah svetovne ali celinskih razse`nosti. 

• Pogled je izhajal iz slovenocentri~nosti, saj je na vseh zemljevidih, tudi svetovnih, povsod ustrezno 

prikazana in zapisana tudi Slovenija z glavnim mestom Ljubljano. Enako je tudi na tematskih zemljevidih 

v uvodnem, enciklopedi~nem delu. 

• Zapisovanje zemljepisnih imen je na~eloma usklajeno s slovenskimi pravopisnimi pravili. V praksi je 

pri{lo do dolo~enih odstopanj, ker se izvirnik ravna po standardiziranih navodilih posameznih dràv, 

usklajenih z mednarodnimi pravili standardizacije, tem pa na{ pravopis ni vselej prilagojen. Odstopanja 

so predvsem pri zapisu gr{kih imen ter imen z obmo~ja nekdanje Sovjetske zveze. 

• Vsa zemljepisna imena so praviloma zapisana s polnimi imeni in le v izjemnih primerih so uporabljene 

kraj{ave in kratice. 

• Pri zapisih imen so uporabljena vsa diakriti~na znamenja, zato so vsaj pri imenih dràv dosledno navedeni 

tudi slovenski zapisi, ~e se le razlikujejo za dolo~eno ~rkovno znamenje. Pri drugih imenih (na 

primer mestih Kabu – l, Tu – nis in Bogotà) slovenjenje ni dosledno izpeljano in so zapisana samo originalna 

imena. 

• Za bolj{e razlo~evanje posameznih pojmov so bili vpeljani novi izrazi, na primer Obalne gorske verige 

za Coast Ranges, Obalno gorovje za Coast Mountains, Obalno hribovje za Sierra do Mar, Velike 

planjave za Great Plains. 

• Na robovih nekaterih zemljevidov so navedene {tevilne dodatne informacije, ozna~ene s {tevilkami 

in ~rkami, ki jih zaradi prostorske stiske na zemljevidih ni mogo~e zapisati na ustreznih mestih. Na 

ta na~in je lahko prikazana podrobnej{a politi~noupravna ~lenitev, navedena pa so tudi dodatna pojasnila 

o posebnih in najnovej{ih politi~nih razmerah na spornih oziroma kriznih obmo~jih. 

Pri konkretnem delu so se pojavljale mnoge teàve. Najbolj kri~e~ primer je bil prikaz Mongolije v italijanskem 

izvirniku. Ker je tam uradna pisava cirilica, se je uredni{tvo italijanskega izvirnika za potrebe 

pre~rkovanja naslonilo na ruske strokovnjake, ti pa so zadevo poenostavili v maniri prvovrstnih imperialistov: 

uporabili so namre~ kar nekatera svoja imena in tako so bili sredi Mongolije ruski izrazi, na 

primer Hrebet Hangaj. To je seveda povsem navzkri` z mednarodnimi na~eli, zato je bilo treba prirediti 

celotno imenje na obmo~ju te dràve. Slovenska prizadevanja so v Novari hvale`no sprejeli in popravke 

vnesli tudi na njihove originalne zemljevide. 

V ~asu nastajanja Velikega druìnskega atlasa sveta je razpadla tudi Sovjetska zveza. Kljub èljam 

po predstavitvi originalnih zemljepisnih imen v uradnih jezikih novonastalih dràv, tega zaradi popolnega 

pomanjkanja informacij, razen v baltskih dràvicah, ni bilo mogo~e izvesti. V Sovjetski zvezi je 

bila namre~ kartografija popolna domena centra, to je Moskve, kar je bilo usklajeno z dolgoletnimi te`njami 

po postopni rusifikaciji celotne dràve. Slovenskemu uredni{tvu je sicer uspelo uvesti nekaj novih 

izvirnih izrazov, teàva pa je bila v tem, da italijanski zalo`nik novih imen ni èlel vpeljati, dokler niso 

bila verificirana s strani ustreznih teles v prizadetih dràvah, oziroma, dokler te niso pripravile standardiziranih 

seznamov zemljepisnih imen ali izdale lastnih kartografskih prikazov. 

79


Drago Kladnik 

Vsa ta prizadevanja so spremljali nekateri kriti~ni posamezniki, ki se jim je ob pregledu izdelka med 

drugim zapisalo (Bajt 1993): »Trditev, da so zemljepisna imena zaradi mednarodne rabe in ve~jezikovnega 

izvora dostikrat te`ko vklju~ljiva v vsakokratne, zlasti pravore~ne norme posameznih jezikov, tudi 

sloven{~ine, drì samo kot izgovor za vse morebitne napake; natanko namre~ vemo, da se vse tuje 

zmeraj prilagaja doma~emu jeziku, pa naj gre za angle{~ino ali sloven{~ino. Razli~na je le hitrost in 

natan~nost prilagajanja v praksi: teoreti~no je vse re{eno s pravopisom. Tudi sestavljalcem atlasa je 

tukaj ve~krat zmanjkalo volje za prakti~no re{itev problema, pogosto pa so tudi kar pozabili na kak{no 

pravopisno pravilo. Prav je, da najdemo vsa imena zapisana najprej v izvirnih oblikah (z vsemi diakriti~nimi 

znamenji vred): ~e gre za geografski pojem (morje, gorstvo ipd.), ki se raz{irja na ve~ jezikovnih 

podro~ij, imamo tako po ve~ imen zanj. (Ob tem ne bi {kodila {e preglednica za izgovarjavo tujih ~rk 

in ~rkovnih skupin.) Sledi slovensko ime, ki je najve~krat prepisava izvirnega, dostikrat pa è podoma- 

~itev. Problemi so (~e izvzamemo kitajski pinjin) spet z nelatini~nimi pisavami Azije in Afrike; pod okriljem 

šmednarodnosti’ se spet ponujajo angle{ke in francoske pisave (npr. Lucknow ali Ouagadougou). Pri 

zapisih ruskih geografskih imen je precej nedoslednosti v pravopisu (opomba avtorja: ta o~itek se nana- 

{a na prvo izdajo atlasa!) (~e sploh ne omenjamo tega, da so nekatera precej nerodno prevedena); ni 

pa upo{tevano niti pravilo, da je izvirni zapis vedno zapis v jeziku ve~inskega naroda, ki na dolo~enem 

ozemlju ìvi (zaman torej i{~emo ukrajinska in beloruska imena, tudi v nekdanjih sovjetskih republikah 

so imena porusena). Ob bolj{em sodelovanju zemljepiscev in slovenistov bi bil lahko Veliki druìnski 

atlas sveta idealen.« Kaj dodati k temu? Morda dejstvo, da je te`ko sprejeti na svoja ple~a pomanjkljivo 

delo uredni{tev izvirnih izdaj. Slovenski zalo`niki se ob izboru atlasov za priredbo v na{ jezik navadno 

odlo~ajo zgolj na podlagi intuicije, brez kakr{negakoli posvetovanja s stroko, ki ji je ob poznej{em razkritju 

{tevilnih problemov in zadreg najve~krat priporo~eno, naj se ~im manj komplicira in kar najhitreje, 

s ~im manj{imi stro{ki pripravi èleni izdelek. 

Sistemati~en pregled Velikega druìnskega atlasa sveta je razkril, da je med skupno ve~ kot 

100.000 razli~nimi imeni v njem okrog 14.000 slovenskih imen, med katerimi je 2708 razli~nih (imeni 

Atbara in Egejska Makedonija sta samo v imenskem kazalu, na zemljevidih pa ju ni). S tem je Veliki 

druìnski atlas sicer v zgornji polovici preu~enih virov, a v bistvu izstopa s svojo zmernostjo in uravnoteènostjo. 

Med obema izdajama je nekaj razlik. Tako je v prvi uporabljeno podoma~eno ime Kopenhagen 

za dansko glavno mesto København, ki se ga je v drugi izdaji opustilo, imena reliefnih oblik tipa Srednjeruske 

vi{ine, Kaza{ke vi{ine so popravljena v Srednjerusko vi{avje, Kaza{ko vi{avje, vpisana so 

spremenjena imena v Rusiji, na primer Samarsko zajezitveno jezero namesto Kujbi{evsko zajezitveno 

jezero, dodatno je podoma~ena srbohrva{ko razli~icq imena Skadarsko jezero v Skadrsko jezero, 

spremenjena so imena nekaterih dràv, na primer Centralnoafri{ke republike v Srednjeafri{ko republiko, 

Saudske Arabije v Saudovo Arabijo, àl tudi Svete Lucije v Saint Lucio. Ker je bilo spremenjeno 

ime dràve Kapverdsko oto~je v Zelenortski otoki, je bilo treba spremeniti tudi imena pridevni{kih izpeljank, 

vezanih na to ime: oto{ke reliefne oblike Kapverdsko oto~je v Zelenortsko oto~je ter podmorske 

reliefne oblike Kapverdska planota v Zelenortska planota. 

Kot drugi izdelki tudi Veliki druìnski atlas sveta ni imun na razli~ne zapise podoma~enih imen istih 

geografskih pojavov in topografskih objektov. Vendar so za to razli~ni razlogi. Najprej gre za alonime 

uveljavljenih podoma~enih imen nekaterih znanih oto~ij, na primer Aleuti in Aleutski otoki za Aleutian 

Islands, Hebridi in Hebridski otoki za Hebrides/Western Isles, Falklandi, Falklandski otoki in Malvini za 

Falkland Islands/Islas Malvinas, Kurili in Kurilski otoki za Kuril'skie ostrova. Podobno je z imeni Anatolija 

in Anatolska planota za Anadolu, Halkidika in polotok Halkidika za Khalkidhikí ter Jukatan in polotok 

Jukatan za Peninsula de Yucatán. V nekaterih primerih so alonimi mednarodno uveljavljeni, zato imajo 

dvojna ali celo trojna imena tudi slovenske razli~ice, na primer Arabski zaliv in Perzijski zaliv za Khali •– j 

al-'Arabi/Khali •– j-e Fa – rs, Formo{ki preliv in Tajvanski preliv za Taiwan Haixia, Galilejsko jezero, Genazara{- 

ko jezero in Tiberijsko jezero za Yam Kinneret, jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake 

Rudolph (ime Rudolfovo jezero je medtem è pridobilo status zgodovinskega imena), Malavijsko jezero 

in Nja{ko jezero za Lake Malawi/Lago Niassa, Ju`na Tirolska in Zgornje Poadi`je za Alto Adige/Südti- 

80


rol, Kalifornijski polotok in Spodnja Kalifornija za Baja California, Liparski otoki in Vetrni otoki za Isole 

Eolie/Isole Lipari, Moluki in Di{avni otoki za Kepulauan Maluku, Tera in Santorin za Thíra/Santorini. Blizu 

temu sta tudi alonima Burma in Mjanmar za takrat preimenovano azijsko dràvo z originalnim imenom 

Myanmar. 

Ni pa {lo povsem brez napak in nekaterih nedoslednosti, na primer Almiranti in Amiranti za Amirante 

Islands, Chago{ko-lakadivijska planota in Chago{ko-lakadivska planota za Chagos-Laccadive 

Plateau, Clarionski prelom in prelomna proga Clarión za Clarión Fracture Zone, Clippertonski prelom 

in prelomna proga Clipperton za Clipperton Fracture Zone, Galapa{ka prelomnica in Galapa{ki prelom 

za Galapagos Fracture Zone, Guafski prelom in prelom Guafo za Guafo Fracture Zone, Maracaibski 

zaliv in Maracaibsko jezero za Lago de Maracaibo. Med napake spadajo tudi posamezne nepravilne 

pridevni{ke izpeljanke iz ve~besednih imen, pri katerih se lastnoimenska sestavina kon~uje z y, na primer 

Faradayeve gore, Faradayev prelom, Madingleyev prag, Mayev ledenik, Orkneyski otoki namesto 

Faradayjeve gore, Faradayjev prelom, Madingleyjev prag, Mayjev ledenik, Orkneyjski otoki. Tu so {e 

spregledani italijanski zapis imena ruskega mesta Togliatti namesto ruskega izvirnika Tol'jatti, Obala 

komarjev za Costa de los Mosquitos v Nikaragvi, ki ni poimenovana po komarjih ampak po plemenu 

Moskiti, torej je prav Moskitska obala, in Vzhodno morje, odve~en dobeseden prevod nem{kega imena 

Ostsee za Baltsko morje, ki je pod tem imenom tako in tako è zapisano. 

Nekatera imena bi se lahko bolj posre~eno poslovenila, na primer Hanoi kot Hanoj, Taipeh kot Tajpej, 

podoma~ili bi se lahko na primer tudi imeni Bombay v Bombaj in Saigon v Sajgon. [e vedno se 

uporablja ob~noimenski izraz zemlja namesto deèla, na primer Ellsworthova zemlja za Ellsworth Land 

na Antarktiki, Zemlja Knuda Rasmussena za Knud Rasmussen Land na Grenlandiji. Na drugi strani 

se namesto neprimernega ob~noimenskega izraza les dosledno uporablja izraz gozd, na primer ^rni 

gozd za Schwarzwald in Dunajski gozd za Wienerwald. 

500 

450 

400 


350 

300 

250 

200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 25: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem druìnskem 

atlasu sveta. 

81


Drago Kladnik 

Po {tevilu podoma~enih tujih zemljepisnih imen sta Evropa in Azija skoraj izena~eni (565 oziroma 

550 imen). Podoma~enih imen z obmo~ja Afrike je pribli`no tri petine od {tevila obeh vodilnih celin, na 

naslednjem mestu pa je Antarktika, na kateri je zaradi podrobnega prikaza podoma~enih kar 139 imen. 

Ve~ kot sto podoma~enih imen je {e na obmo~jih Oceanije in Severne Amerike. 

Med dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen v krepkem vodstvu Rusija. Zlasti zaradi 

{tevilnih podoma~enih imen tamkaj{njih pokrajin je na drugem mestu Francija, sledijo pa Zdruène 

dràve Amerike, ki {e nikoli niso bile uvr{~ene tako visoko. Kitajska je kot vodilna azijska dràva na 

~etrtem mestu, za njo pa sta evropski »klasi~ni« dràvi Italija in Gr~ija. Med evropskimi dràvami so 

na lestvici prvih dvajsetih {e Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, [panija, Avstrija, Nem~ija in Poljska, med 

azijskimi Indija, Kazahstan, Indonezija in Japonska, na njej pa so {e Kanada, Avstralija in Egipt, edina 

afri{ka dràva na njej. 

Zaradi podrobnega prikaza podmorskega reliefna je med vsemi pomenskimi tipi po {tevilu podoma~enih 

imen v vodstvu kategorija podmorska reliefna oblika (475 razli~nih imen; slika 25). Na drugem 

mestu so podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik, nakar sledijo kopenske reliefne oblike, morski hidronimi, 

kopenski hidronimi, naravne pokrajine in {ele na {estem mestu imena naselij. Tesno za petami 

so jim imena obalnih reliefnih oblik. V primerjavi s predhodniki je torej zaporedje korenito spremenjeno, 

kar je dokaz, da so v Velikem druìnskem atlasu sveta sistemati~no obdelana najrazli~nej{a, raznovrstna 

zemljepisna imena. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 171, ne dosti 

manj je podoma~enih imen upravnih enot. 

3.8 MOJE PRVO ÛDOVITO RAZISKOVANJE SVETA 

Ra~unalni{ka zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je prevod in priredba angle{kega 

izvirnika My First Amazing World Explorer, ki ga je leta 1996 pripravila znana angle{ka zalo`ni{ka hi{a 

Dorling Kindersley. Namenjena je otrokom, zato bi bil geografom morda bli`ji eden izmed naslovov »Mali 

popotnik« ali »Moj prvi atlas sveta« (Oroèn Adami~ 1998a, 28). Strokovni prevod in priredbo so opravili 

germanistka Ur{a Vogrinc, prevajalec Peter Berden in sociolog Dimitrij Pucer, takrat vsi uredniki v zalo`bi 

ZRC, ki je zgo{~enko tudi zaloìla. Ni videti, da bi bila opravljena kakr{nakoli strokovna recenzija, kar 

se kakovosti imenskega dela vsebine zgo{~enke zagotovo pozna. 

Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je edina zgo{~enka (CD-ROM), ki je vklju~ena v raziskavo. 

Za zgo{~enko Krajevni leksikon Slovenije je bila druga geografska zgo{~enka na na{em trì{~u in je 

na nek na~in prvi atlas sveta v sloven{~ini, ki je iz{el v digitalni obliki. Originalna zgo{~enka je ena od 

svetovnih uspe{nic. Slovenska izdaja je njen prevod oziroma priredba, ki poleg ~rkovnega zapisa imen 

vsebuje tudi veliko zvo~nih zapisov. Namenjena je otrokom, starim 5 let in ve~, torej za~etnemu seznanjanju 

z zemljepisnimi pojmi in njihovo razprostranjenostjo na Zemlji. Zato je razumljivo, da ima imensko 

kazalo razmeroma malo, le 1314 zapisov. Podoma~enih tujih zemljepisnih imen je znatno manj, le dobra 

polovica, ker je veliko zemljepisnih imen zapisanih v originalni obliki in ker so v imensko kazalo vklju- 

~ena tudi nekatera ob~noimenska, enciklopedi~na gesla, na primer razne ìvali, rastline, objekti in podobno 

(Oroèn Adami~ 1997, 165). 

S 584 podoma~enimi razli~nimi tujimi zemljepisnimi imeni je imenik obravnavane zgo{~enke najmanj{i 

med vsemi preu~enimi viri. Glede na majhnost zbirke nekatere, àl neredke nerodnosti precej 

kri~e~e izstopajo. O~itno je, da imena niso {la skozi tanko~utno geografsko presojo, {e zlasti zato pa 

bi se prevajalci gradiva lahko bolj zavzeto naslonili na zglede v komaj rojenih slovenskih atlasih sveta, 

ki so doìveli ugoden sprejem tako v stroki kot {ir{i javnosti. Diakriti~na in naglasna znamenja se pri 

zapisih skorajda ne uporabljajo, se pa, zanimivo, pri latini~nem zapisovanju nekaterih arabskih imen 

uporablja opu{~aj '. 

Opazne so mo~ne te`nje k podoma~evanju gradiva. To je zaradi jasnej{e izreke do neke mere razumljivo, 

vsekakor pa ni vzgojno. Tako sta na primer samo v tej zgo{~enki podoma~eni imeni kamerunskega 

in namibijskega glavnega mesta Jaunde (originalno Yaoundé) ter Windhuk (originalno Windhoek; ime 

82


je podoma~eno le na pol, saj bi bil ob popolnej{i podoma~itvi ustreznej{i zapis Vindhuk). Nekje med 

nebom in zemljo so ostale tudi podoma~itve Alborg za dansko mesto Ålborg (prav bi bilo Olborg), A{habat 

za turkmenistansko prestolnico A{gabat (prav bi bilo bodisi A{habad bodisi ohranitev originalnega 

zapisa), Dubai za mesto v Zdruènih arabskih emiratih Dubayy (pravilno Dubaj), Fererski otoki za dansko 

oto{ko skupino Færøerne/Føroyar (pravilno Ferski otoki ali celo Ov~ji otoki), Mavricius za dràvo 

Maurutius (bolje bi bilo ohraniti originalno obliko imena ali pa jo povsem podoma~iti v Mavricij), Pennsilvanija 

za ameri{ko zvezno dràvo Pennsylvania (pravilno Pensilvanija), Skadar za albansko mesto 

Shkodra (slovensko ime je Skader, Skadar pa je srbsko oziroma hrva{ko). Nedoslednost je opazna tudi 

v primeru zapisov libijskega in libanonskega mesta z enakima originalnima imenoma Ţara – bulus; prvo 

je podoma~eno v Tripoli, drugo v Tripolis. V ~asu nastanka zgo{~enke je bilo uporabljeno ime Burma 

è vrsto ler let spremenjeno v Mjanmar. 

V o~i bodejo podoma~ena kitajska in nekatera druga imena, kar v ~asu, ko se je pinjin è zelo lepo 

uveljavil, ni ravno razumljivo. Tako je reka Xi Jiang zapisana kot [i Dìang, mesto Xi'an kot [jan in tajvansko 

mesto Taichung/T'ai-chung kot Taj~ung. V to skupino spada tudi podoma~itev mesta Chiang 

Mai na severu Tajske v âng Maj. Morda {e najbolj kri~e~a je podoma~itev veletoka Chang Jiang v âng 

Dàng, kar je popolna »novost«, saj se je zanj è dobro uveljavilo slovensko ime Modra reka. To je {e 

toliko manj razumljivo, saj je ime kitajsko-vietnamskega vodotoka Yuan Jiang/Sông Hông podoma~eno 

v Rde~a reka. 

Kar nekaj neobi~ajnih podoma~itev je tudi zaradi nepotrebnega dodajanja ob~noimenske k lastnoimenski 

sestavini, na primer Gora Kilimandàro za Kilimanjaro, Pu{~ava Sahara za Şahra – ' (pleonazem!) 

oziroma Reka Orinoko za Río Orinoco, Reka Snake za Snake River (~e è kaj, potem bi moralo biti 

prevedeno v Ka~ja reka), Reka Volta za Volta, Reka Zaire za Congo/Zaïre (kaj pa ime Kongo??), Reka 

Zambezi za Zambezi/Zambeze, vendar so na drugi strani povsem normalna imena za Nil, Ren ali Seno. 

V tovrstnem izpostavljanju ob~noimenskih sestavin je nastalo tudi Jezero Albert namesto Albertovo jezero 

180 

160 


140 

120 

100 

80 

60 

40 

20 

0 

celina 

dràva 

naselje 








upravna enota 

Slika 26: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip na zgo{~enki Moje 

prvo ~udovito raziskovanje sveta. 

drugo 

83


Drago Kladnik 

za Lake Albert/Lac Mobuto Sese Seko/Nyanza, Oto~je Marquesa namesto Markizini otoki za Îles Marquises/Te 

Henua in Oto~je Singapur za Singapore Archipelago (~e kaj, potem bi moralo biti Singapurski 

arhipelag ali Singapurski otoki, saj so otoki poimenovani po mestu in ne obratno; izraz Singapore namre~ 

pomeni šLevje mesto’). 

In {e nekaj stvarnih napak. Oto~je Jana Mayena ni oto~je, ampak en sam vulkanski otok Jan Mayen; 

podobno velja za ime Velikono~ni otoki, ki ozna~uje en sam Velikono~ni otok, originalno Isla de Pascua/Rapa-Nui. 

Kanadska upravna enota Severozahodni teritorij bi morala biti v mnoìnski obliki, torej 

Severozahodni teritoriji (originalno Northwest Territories), severnoameri{ka Velika ravnina (originalno 

Great Plains) pa sploh ni povsem ravna in niìnska, zato smo ji geografi nadeli slovensko ime Velike 

planjave. 

Najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen je z obmo~ja Azije (163), {tevilo podoma~enih imen 

iz Evrope in Afrike pa je skoraj enako (98 oziroma 96). Dale~ za njima sta Oceanija in Severna Amerika. 

Z obmo~ja Antarktike so podoma~ena le tri imena. 

Med dràvami so glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen v vodstvu Zdruène dràve Amerike, 

kjer je po mnenju avtorjev o~itno najve~ zanimivih pojavov. Na drugem mestu je Kitajska, ki ji sledita 

Rusija in Francija, takoj za njima pa je Kanada, druga severnoameri{ka dràva na lestvici. Za njo se 

zvrstijo Zdruèno kraljestvo, Japonska in Avstralija. Med afri{kimi dràvami so na lestvici Egipt, Kongo 

(Kin{asa), Maroko in Tanzanija, med azijskimi {e Indonezija, Izrael, Indija, Iran, Kazahstan, Saudova 

Arabija in Vietnam, med evropskimi pa Gr~ija, Italija, Albanija, Danska in Poljska. 

Najve~ podoma~enih imen sestavlja skupina 159 neodvisnih dràv, tesno za njo so podoma~ena 

imena naselij (slika 26). Precej manj je podoma~enih imen oto{kih reliefnih oblik, omembe vredne pa 

so le {e naslednje kategorije: kopenski hidronimi, upravne enote in morski hidronimi. 

3.9 GEOGRAFSKI ATLAS ZA OSNOVNO [OLO 

Geografski atlas za osnovno {olo je prvi povsem na novo pripravljen {olski atlas v samostojni Sloveniji. 

Leta 1998 ga je izdala zalo`ba DZS. Gre za prevod in priredbo dela Alexander Schulatlas zalo`be 

Justus Perthes Verlag Gotha GmbH. Slovensko izdajo so zasnovali in pripravi Jerneja Fridl (1966–), 

Milan Oroèn Adami~ (1946–), Drago Perko (1961–) in Mimi Urbanc (1969–), vsi z Geografskega in{tituta 

Antona Melika ZRC SAZU. Ob njih je pri redakciji zemljepisnih imen sodelovala Ida Knez Ra~i~ 

z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 

Nastanek atlasa sega v ~as na{e prve temeljite seznanitve z vsebinami resolucij konferenc Zdru- 

ènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Zato je pod vplivom priporo~ene omejevalne politike 

rabe eksonimov njegova imenska usmeritev dvorezna: v na{i atlasni literaturi se je prvi~ sku{alo zavestno 

omejiti rabo podoma~enih tujih zemljepisnih imen, mestoma tudi na {kodo trdno uveljavljenih. Tako 

na primer zaman i{~emo slovenski imeni za najve~ja italijanska otoka Sicilija in Sardinija, ni pa jasno, 

zakaj je med trojico »velikih« podoma~ena edino sosednja Korzika. Tak{na usmeritev je za {olsko rabo 

gotovo problemati~na, {e zlasti, ker ni nikjer razloèna. Mnogo primerneje bi jo bilo uporabiti v kakem 

od splo{nih atlasov sveta, pa {e tam z malo ve~jo mero ob~utka za tradicijo rabe uveljavljenih podoma~enih 

imen v sloven{~ini. 

Sicer je {olski atlas velikega formata (33,5 krat 24 cm) zelo informativen in dokaj privla~en, s {tevilnimi 

slikovnimi prilogami (zlasti pri obravnavi Slovenije), preglednicami in tematskimi zemljevidi, ki 

dodatno pojasnjujejo nekatere pojave in procese. Tematski zemljevidi pokrivajo bodisi obmo~ja celotnih 

celin in sveta bodisi njihovih zna~ilnih delov, kjer podrobnej{i izseki ponazarjajo dolo~ene pokrajinske 

posebnosti. Pogled atlasa je usmerjen od znotraj navzven, torej je najprej obravnavana domovina Slovenija, 

potem Evropa in druge celine, nato pa {e svet kot celota in Zemlja kot del vesolja. Sledijo {e 

prikazi sestave ozra~ja, zna~ilnih vremenskih situacij in glavnih kartografskih projekcij. 

Geografski atlas za osnovno {olo zaklju~uje nepopolno imensko kazalo (manjkata na primer na 

zemljevidu prikazani saudijski verski sredi{~i Meka in Medina), v katerem je zapisanih 4815 razli~nih 

84


zemljepisnih imen. Imena na zemljevidih tako imenovanega nacionalnega dodatka, ki vsebuje okrog 

1850 zemljepisnih imen z zemljevida Slovenije v merilu 1 : 550.000, so izvzeta. Ve~ina med njimi je 

endonimov, nekaj pa tudi eksonimov, najve~ z zamejskega slovenskega etni~nega obmo~ja (Oroèn Adami~ 

1997, 173). Za navedbo posameznega imena so navedene lokacije na vseh zemljevidih, kjer je to 

ime zapisano. Na ta na~in lahko izvemo, da je ime Moskva zapisano na 13 zemljevidih, ime Mc Clurov 

preliv na petih, ime Soüul na {estih (vendar brez slovenske razli~ice Seul) in ime Suquţrá na osmih 

zemljevidih (nikjer tudi s slovenskim imenom Sokotra). Lokacija poimenovanega pojava ali objekta je 

dolo~ena z navedbo strani, na kateri je zemljevid, in s ~rkovno-{tevil~no oznako kvadranta. 

Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Geografskem atlasu za osnovno {olo je sestavljen 

na podlagi izpisa podoma~enih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni 

v atlasu): 

• Evropa: politi~na karta v merilu 1 : 12.500.000; 

• Evropa: fizi~na karta v merilu 1 : 12.500.000; 

• Evropa: naravna obmo~ja v merilu 1 : 12.500.000; 

• Evropa: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 12.500.000; 

• Evropa: kmetijstvo v merilu 1 : 15.000.000; 

• Evropa: energija v merilu 1 : 15.000.000; 

• Evropa: promet v merilu 1 : 15.000.000; 

• Evropa: turizem in rekreacija v merilu 1 : 15.000.000; 

• Evropa: prebivalstvo v merilu 1 : 15.000.000; 

• Srednja in Vzhodna Evropa v merilu 1 : 5.000.000; 

• Alpske dràve: fizi~na karta, gorski prelazi in energija v merilu 1 : 3.000.000; 

• Severna Evropa v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom Islandije v istem merilu; 

• Zahodna Evropa v merilu 1 : 5.000.000; 

• Ju`na Evropa (zahodni del) v merilu 1 : 5.000.000; 

• Ju`na Evropa (vzhodni del) in Tur~ija v merilu 1 : 5.000.000; 

• Afrika : fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; 

• Afrika : naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; 

• Afrika : rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; 

• Bli`nji Vzhod v merilu 1 : 5.000.000; 

• Azija: fizi~na karta v merilu 1 : 30.000.000; 

• Azija: naravna obmo~ja v merilu 1 : 30.000.000; 

• Kavkaz – Srednji Vzhod v merilu 1 : 5.000.000; 

• Azija: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 30.000.000; 

• Japonska in Koreja v merilu 1 : 7.500.000; 

• Avstralija: fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; 

• Avstralija: naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; 

• Avstralija: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; 

• Severna Amerika: fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; 

• Severna Amerika: naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; 

• Severna Amerika: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; 

• Ju`na Amerika: fizi~na karta v merilu 1 : 25.000.000; 

• Ju`na Amerika: naravna obmo~ja v merilu 1 : 25.000.000; 

• Ju`na Amerika: rudarstvo in industrija v merilu 1 : 25.000.000; 



• Svet: politi~na karta v merilu 1 : 60.000.000; 

• Svet: fizi~na karta (I.) v merilu 1 : 60.000.000; 

• Svet: fizi~na karta (II.) v merilu 1 : 60.000.000; 

85


Drago Kladnik 

• Svet: naravna obmo~ja v merilu 1 : 60.000.000; 

• Svet: geologija v merilu 1 : 120.000.000. 

Atlas je izdelan v analogni in digitalni tehniki. ê zanemarimo tematske zemljevide v manj{em merilu in 

nekatere tematske zemljevide, ki se pojavljajo samo pri prikazih Evrope (na primer kmetijstvo, promet, turizem 

in rekreacija, prebivalstvo), lahko re~emo, da atlas sestavljajo {tirje grafi~no razli~ni tipi zemljevidov. 

Prvega predstavljajo politi~ni zemljevidi z enotno obarvanimi ploskvami, ki ponazarjajo ozemlja dràv. 

Reliefa ni v podlagi, morski in kopenski hidronimi so obarvani z enotno svetlomodro barvo. Napisi vseh 

hidronimov so prav tako v enotni modri barvi, le da so v precej temnej{em odtenku. To jim zagotavlja 

bolj{o prepoznavnost in ve~jo sporo~ilnost. Drugi napisi so v ~rni barvi in so, tako kot napisi za hidronime, 

enotni tudi na vseh drugih zemljevidih v atlasu. Tipografija je razmeroma preprosta, gostota imen 

ni pretirana. 

Drugi tip predstavljajo fizi~ni zemljevidi, na katerih je razgibanost povr{ja ponazorjena s kombinacijo 

barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja. Barvni odtenki obsegajo paleto od niìnske zelene 

barve prek rumene in rjave do rde~kastorjave. Morski in kopenski hidronimi ter njihova imena so prikazani 

tako kot na politi~nih zemljevidih. Dolo~ena izjema je le fizi~na karta sveta, kjer je s kombinacijo 

raznih modrih barvnih odtenkov in sen~enja razmeroma plasti~no prikazan podmorski relief. Imena podmorskih 

reliefnih oblik so izpisana v ~rni barvi. 

V tretji tip spadajo zemljevidi naravnih obmo~ij. V ve~ini kartografskih prvin so povsem identi~ni s predhodnima 

tipoma, razlika je le v tem, da so na teh zemljevidih namesto barvnih ploskev za dràve oziroma 

barvnih odtenkov za vi{inske pasove kombinacije barvnih odtenkov, sen~enja ter raznovrstnih {rafur in 

rastrov, s katerimi so dokaj natan~no prikazane glavne pokrajinske zna~ilnosti oziroma tipi pokrajine, 

na primer tundra, tajga, resava, polpu{~ava, tropski deèvni gozd, mangrove, stalno zaledenelo polarno 

obmo~je. 

Zemljevidi rudarstva in industrije sestavljajo ~etrti tip. Na njih je kopno ponazorjeno z enotno svetlorumeno 

barvo, kopenski in morski hidronimi pa so tak{ni kot na zemljevidih drugih tipov. Poudarek 

je na linijskem prikazu naftovodov in plinovodov ter na to~kovnem prikazu energetskih surovin, rud, drugih 

mineralov in raznih vrst industrije, ki so ponazorjeni z grafi~nimi simboli raznih barv in oblik. 

Pri zapisih zemljepisnih imen so uporabljena so diakriti~na in naglasna znamenja ter posebne latini~ne 

~rke. Ruska imena so transliterirana skladno s sodobnimi pravili, imena v Ukrajini so zapisana 

po ukrajinsko, imena v Belorusiji, azijskih dràvah na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze in deloma 

v Moldaviji pa {e vedno v ru{~ini. Kitajska imena so zapisana v pinjinu, japonska so pre~rkovana po 

Hepburnovem sistemu. Za pre~rkovanje imen iz jezikov, zapisanih z arabsko pisavo, sta uporabljena 

dva latinizacijska klju~a. 

Podoma~ena imena so zapisana skladno z mednarodnimi priporo~ili. To pomeni, da je najprej navedeno 

originalno ime, nakar je v oklepaju pod njim z enako velikimi ~rkami zapisana njegova slovenska 

razli~ica. Tako so zapisana imena mest, zgodovinskih naselij, rek znotraj ozemlja ene same dràve, 

gora, otokov in oto~ij. Imena ve~jih reliefnih oblik in pokrajin, ki segajo prek ozemlja ve~ dràv, velikih 

rek, ki te~ejo skozi ve~ dràv, morij, oceanov, podmorskih reliefnih oblik in imen dràv so, v kolikor so 

podoma~ena, zapisana enojezi~no, torej v sloven{~ini, sicer pa v izvirni obliki. 

V Geografskem atlasu za osnovno {olo je podoma~enih vsega 765 razli~nih zemljepisnih imen, torej 

15,9 % od celotnega korpusa razli~nih imen. Po izklju~ni rabi izvirnih zemljepisnih imen je ta atlas, ~e 

zanemarimo zgo{~enko Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, na prvem mestu med vsemi preu~enimi 

viri. Vpra{ljivo je, ~e lahko osnovno{olska mladina primerno uporablja izdelek, v katerem je stopnja 

podoma~enosti zemljepisnih imen tako zelo skromna in so samo v izvirniku zapisana tudi mnoga imena, 

ki se v vsakdanji rabi praviloma doma~ijo. Prav gotovo imajo u~enci premalo znanja, da bi znali 

Slika 27: Na zemljevidih Geografskega atlasa za osnovno {olo so podoma~ena tuja zemljepisna 

imena zelo redka, kar glede na njegovo namembnost ni povsem razumljivo. P 

86


87


Drago Kladnik 

praviloma vrednotiti zapise kot Appennini namesto Apenini, Baghda – d namesto Bagdad, Bayru – t namesto 

Bejrut, Balaton namesto Blatno jezero, Bassin Parisien namesto Pari{ka kotlina, Carpâţii Meridionali 

namesto Transilvanske Alpe, Great Dividing Range namesto Veliko razvodno gorovje, Haut Atlas namesto 

Visoki Atlas, Kikládhes namesto Kikladi, Lake Victoria namesto Viktorijino jezero, Sardegna namesto 

Sardinija, Shanghai namesto [anghaj, To – kyo – namesto Tokio, Western Ghats namesto Zahodni Gati ali 

Wisl / a namesto Visla, ki nimajo navedenih sicer trdno uveljavljenih slovenskih ustreznic. Je pa morda 

tak{en pristop prispevek h krepitvi mi{ljenjskega vzorca, ki mladino è zgodaj na neprisiljen na~in opozarja 

na univerzalnost, mednarodnost, strpnost ter jezikovno raznolikost in zapletenost, zato sveta ne 

prikazuje skozi o~ala povpre~nega uporabnika. 

Atlasu ni mogo~e o~itati povr{nosti. Odkrita je bila namre~ ena sama napaka, zapis imena pokrajine 

Mesopotamija namesto Mezopotamija v imenskem kazalu. Med pomanjkljivosti lahko {tejemo tudi 

rabo srbskohrva{kega imena Skadar namesto slovenskega Skader za albansko mesto Shkodra. V dveh 

razli~icah so zapisana le posamezna imena, pa {e to najve~krat kot alonima: Arabski zaliv in Perzijski 

zaliv, Donecki bazen in Donbas, Formo{ki in Tajvanski preliv. Neenotno je zapisano samo ime Doverska 

vrata in Dovrska vrata za preliv Straits of Dover/Pas de Calais med evropsko celino in Veliko Britanijo. 

Nenavadno je, da so prireditelji imen pri nekaterih pojavih z ve~besednimi imeni, pri katerih je najprej 

navedena ob~noimenska sestavina, pri njeni navedbi uporabili malo za~etnico, {e posebno, ker je lastnoimenska 

sestavina v rodilniku: dolina Ebra za {pansko Valle del Ebro, dolina Gangesa za indijsko 

Ganges Valley, dolina Igharghar za alìrsko Vallée Igharghar, dolina Inda za pakistansko Indus Valley. 

Morda so hoteli poudariti, da ne gre za pravo lastno ime, ampak bolj za opis lastnosti dolo~enega pojava. 

Navedimo {e nekaj zanimivosti. Te`ko je razumeti, zakaj so prireditelji ob pinjinskem zapisu mesta 

Qingdao v oklepaju dodali (podoma~eno?) razli~ico Tsingtao, saj je na Kitajskem {e vrsta pomembnej{ih 

mest. Kljub temu, da so na obmo~ju Rusije opustili navajanje zgodovinskih imen naselij, poimenova- 

180 

160 


140 

120 

100 

80 

60 

40 

20 

0 

celina 

dràva 

naselje 










upravna enota 


drugo 

Slika 28: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu DZS. 

88


nih po znamenitih generalih in drugih slavnih osebah, se jim je v oklepaju zapisalo ime Ordònikidze 

za severnoosetijski Vladikavkaz. Na drugi strani so brez zadr`kov zapisali takrat razgla{eno ime ~e~enskega 

glavnega mesta Dòhar Gala (poimenovano po preminulem ~e~enskem predsedniku Dòharju 

Dudajevu), pod njim pa je, o~itno kot zgodovinsko ime, zapisano podoma~eno rusko ime Grozni. S spremenjenimi 

politi~nimi okoli{~inami in krvavo vojno pod severnimi obronki Kavkaza je to ime kaj kmalu 

izginilo z zemljevidov. 

V Geografskem atlasu za osnovno {olo je znova najve~ podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~ja 

Evrope, najbr` zato, ker je ta celina v primerjavi z drugimi bolj podrobno prikazana, pa tudi zato, ker 

ima podoma~evanje evropskih imen dalj{o tradicijo. [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~ja 

Azije je le malenkostno manj{e, pa tudi razlika do Afrike na tretjem mestu je manj{a kot pri drugih 

atlasih. Zanimivo je, da sta na naslednjih mestih Ju`na in Srednja Amerika, kar kaè na zelo skromno 

podoma~evanje imen iz anslosaksonskega jezikovnega okolja. Zadrànost do podoma~evanja imen 

dokazuje tudi Antarktika, kjer je kljub razmeroma podrobnemu prikazu poslovenjenih le 7 imen. 

Med dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen na prvem mestu Gr~ija, kar je najbr` 

posledica èlje prirediteljev, da predstavijo imena, znana iz zgodovine. Sledita azijski dràvi Kitajska 

in Tur~ija, njima pa Rusija in Italija, zadnja tudi zaradi slovenskih imen v zamejstvu, kar potrjuje uvrstitev 

severne sosede Avstrije na 15. mesto. V prvi deseterici sta tudi obe veliki severnoameri{ki dràvi 

Zdruène dràve Amerike in Kanada. Vodilna afri{ka dràva je Egipt. 

Najve~, 162, je podoma~enih imen dràv (slika 28). Sledijo jim podoma~ena imena kopenskih reliefnih 

oblik, podmorskih reliefnih oblik, naselij in morskih hidronimov, med katerimi so le malenkostne {tevil~ne 

razlike. Razmeroma precej je tudi podoma~enih imen pokrajin, medtem ko so kopenski hidronimi, oto{- 

ke reliefne oblike, upravne enote in obalne reliefne oblike zastopane slejkoprej le simboli~no. 

3.10 ATLAS SVETA 2000 

Ob izteku 2. tiso~letja je iz{el Atlas sveta 2000, ki je dobil ime z èljo, da z njim opozori na novost 

na na{em trì{~u. Gre za prvi atlas v slovenskem jeziku, v katerem so z izjemo Antarktike vse kopnine 

na{ega planeta prikazane v enotnem, zelo podrobnem merilu 1 : 4.500.000. To seveda pomeni, da 

je Evropa v primerjavi z drugimi atlasi prikazana zelo na grobo, preostali svet pa bistveno bolj podrobno. 

Ta atlas bi se lahko imenoval tudi »Topografski atlas sveta« ali »Svetovni topografski atlas«. 

Tak nov pogled na svet pomeni slovo od prej prevladujo~ega evropocentrizma, za katerega je zna- 

~ilno, da se je s podrobnej{imi prikazi obmo~ja Stare celine na nek na~in vsiljevalo njeno ve~vrednost. 

Da bi se obenem s tem novim, kozmopolitskim pogledom na svet zadostilo potrebam Slovencev po 

podrobnej{i predstavitvi obmo~ij, ki so za nas gospodarsko, politi~no, kulturno, turisti~no ali kako druga~e 

posebno pomembna, so dodani zemljevidi srednje Evrope v merilu 1 : 900.000. V tem atlasu so 

tudi prvi~ pravilno zapisana imena v jezikih ve~inskih narodov dràv, ki so nastala na obmo~ju nekdanje 

Sovjetske zveze. Vendar zemljepisna imena niso njegova poglavitna domena in izstopajo~a vrlina, 

zato je v zvezi z zapisovanjem podoma~enih tujih zemljepisnih imen v njem ve~ nerodnosti. Je pa skoraj 

celotna knjiga velikega formata (34 krat 26 cm) zapolnjena izklju~no z zemljevidi, ~e izvzamemo zajetno 

imensko kazalo s pribli`no 105.000 razli~nimi zemljepisnimi imeni, ki to delo zaklju~uje. Ob nekaj res 

izjemnih dvostranskih satelitskih posnetkih, nujnih kazalih, kartografskih legendah in seznamu okraj- 

{av in kratic je dodan samo {e kraj{i seznam ob~noimenskih izrazov v tujih jezikih z okrog 650 izto~nicami. 

Atlas sveta 2000 je priredba dela Die Welt, Atlas International zalo`be RV Reise- und Verkehrsverlag. 

Je plod dolgoletnega dela skoraj stotih kartografov, geografov in drugih sodelavcev 

Bertelsmannovega kartografskega in{tituta. Za pripravo slovenske izdaje je poskrbelo podjetje Natek 

in ostali d. n. o., kar pomeni, da sta za prevod in priredbo zemljepisnih imen poskrbela Karel Natek (1952–) 

in Marjeta Natek (1955–). Izdala in zaloìla jo je Zalo`ba Mladinska knjiga; z njene strani je bil za pripravo 

zadolèn Marjan Kru{i~, glavni urednik pa je bil Miha Kova~. Leto po prvi izdaji je iz{el prvi, leta 2006 

pa drugi ponatis. 

89


Drago Kladnik 

V imeniku podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Atlasu sveta 2000 so zajeta imena z naslednjih 

zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 



• Azija v merilu 1 : 40.000.000; 

• Indijski ocean v merilu 1 : 40.000.000; 

• Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 40.000.000; 


• Severna in Srednja Amerika v merilu 1 : 40.000.000; 





• Spitsbergi – Nova zemlja v merilu 1 : 4.500.000; 

• Skandinavija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Finska – severna Rusija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Zahodna Evropa v merilu 1 : 4.500.000; 



• Povol`je – Ural v merilu 1 : 4.500.000; 

• Jugozahodna Evropa v merilu 1 : 4.500.000; 

• Ju`na Evropa v merilu 1 : 4.500.000; 


• Kavkaz v merilu 1 : 4.500.000; 

• Zahodnosibirsko niàvje, severni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Srednjesibirsko vi{avje, severni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Severovzhodna Sibirija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Zahodnosibirsko niàvje, ju`ni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Sajani – Bajkalsko jezero v merilu 1 : 4.500.000; 

• Zabajkalje v merilu 1 : 4.500.000; 

• Daljni vzhod, severni del – Kam~atka v merilu 1 : 4.500.000; 

• Daljni vzhod, ju`ni del – Sahalin v merilu 1 : 4.500.000; 

• Vzhodni Kazahstan v merilu 1 : 4.500.000; 

• Prikaspijsko niàvje – Aralsko jezero v merilu 1 : 4.500.000; 

• Bli`nji vzhod v merilu 1 : 4.500.000; 

• Arabski polotok, severni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Arabski polotok, ju`ni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Perzijski zaliv – Iransko vi{avje v merilu 1 : 4.500.000; 

• Srednja Azija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Pakistan – severozahodna Indija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Ju`na Indija – Maldivi – [rilanka v merilu 1 : 4.500.000; 

• Severovzhodna Indija – Banglade{ v merilu 1 : 4.500.000; 

• Tibet v merilu 1 : 4.500.000; 

• Sinkiang v merilu 1 : 4.500.000; 

• Mongolija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Mandùrija – Koreja v merilu 1 : 4.500.000; 

• Japonska v merilu 1 : 4.500.000; 

• Severna Kitajska v merilu 1 : 4.500.000; 

• Ju`na Kitajska v merilu 1 : 4.500.000; 

90


• Tajska – Kambodà v merilu 1 : 4.500.000; 

• Filipini v merilu 1 : 4.500.000; 

• Malezija – Sumatra v merilu 1 : 4.500.000; 

• Borneo – Sulawesi v merilu 1 : 4.500.000; 

• Moluki – Zahodni Irian v merilu 1 : 4.500.000; 

• Java – Mali Sundski otoki v merilu 1 : 4.500.000; 

• Severozahodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Severovzhodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Jugozahodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Vzhodna Avstralija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Jugovzhodna Avstralija – Tasmanija v merilu 1 : 4.500.000; 


• Papua Nova Gvineja v merilu 1 : 4.500.000; 

• Salomonovi otoki – Vanuatu – Fidì – Samoa – Tonga v merilu 1 : 4.500.000; 

• Maroko – Kanarski otoki v merilu 1 : 4.500.000; 

• Alìrija – Tunizija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Libija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Egipt v merilu 1 : 4.500.000; 

• Mavretanija – severni Mali v merilu 1 : 4.500.000; 

• Niger – âd v merilu 1 : 4.500.000; 

• Severni Sudan – Eritreja v merilu 1 : 4.500.000; 

• Zgornja Gvineja v merilu 1 : 4.500.000 z izseki Kapverdski otoki, Ascension in Sveta Helena v istem merilu; 

• Gana – Togo – Benin – Nigerija – Kamerun v merilu 1 : 4.500.000; 

• Srednjeafri{ka republika – ju`ni Sudan v merilu 1 : 4.500.000; 

• Etiopija – Somalija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Spodnja Gvineja v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom São Tomé in Príncipe v istem merilu; 

• Vzhodna Afrika, severni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Vzhodna Afrika, ju`ni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Angola – severna Namibija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Zambija – Zimbabve – Mozambik v merilu 1 : 4.500.000; 


• Madagaskar – Komori v merilu 1 : 4.500.000; 

• Sej{eli – Mauritius – Réunion v merilu 1 : 4.500.000; 

• Etiopija – Somalija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Aljaska v merilu 1 : 4.500.000; 

• Aleuti v merilu 1 : 4.500.000; 

• Kanada: arkti~ni arhipelag v merilu 1 : 4.500.000; 

• Grenlandija, severni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Grenlandija, ju`ni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Kanada: Barren Grounds v merilu 1 : 4.500.000; 

• Kanada: Britanska Kolumbija, Alberta, Saskatchewan v merilu 1 : 4.500.000; 

• Kanada: Manitoba, Ontario v merilu 1 : 4.500.000; 

• Kanada: Labrador v merilu 1 : 4.500.000; 

• Kanada: atlantske province v merilu 1 : 4.500.000; 

• ZDA, zahodni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• ZDA, severni del Osrednjega niàvja v merilu 1 : 4.500.000; 

• ZDA, ju`ni del Osrednjega niàvja v merilu 1 : 4.500.000; 

• ZDA, severovzhodni del in Velika jezera v merilu 1 : 4.500.000; 

• ZDA, jugovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Havaji v istem merilu; 

91


Drago Kladnik 

• Mehika, severni del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Islas Revilla Gigedo v istem merilu; 

• Mehika, ju`ni del – Medmorska Amerika v merilu 1 : 4.500.000; 

• Veliki Antili v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Bermudi v istem merilu; 

• Mali Antili v merilu 1 : 4.500.000; 

• Kolumbija – Venezuela v merilu 1 : 4.500.000; 

• Gvajana – Surinam– severna Brazilija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Ekvador – Peru v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom oto~je Galápagos v istem merilu; 

• Amazonsko niàvje v merilu 1 : 4.500.000; 

• Brazilija, severovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Bolivija – Pantanal v merilu 1 : 4.500.000; 

• Brazilija, jugovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Brazilija, ju`ni del – Urugvaj v merilu 1 : 4.500.000; 

• Argentina in île, severni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Argentina in île, srednji del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekoma Falklandski otoki in Ju`na Georgija 

v istem merilu; 

• Argentina in île, ju`ni del v merilu 1 : 4.500.000; 

• Nem~ija: Porurje, Sauerland, Hessensko hribovje v merilu 1 : 900.000; 

• Nem~ija: Nem{ko skrilasto gorstvo – Luksemburg v merilu 1 : 900.000; 

• Nem~ija: Turingija, Sa{ka, Frankovska – zahodna ê{ka v merilu 1 : 900.000; 

• Francija: Alzacija, Lorena – Nem~ija: Baden-Württemberg, Bavarska v merilu 1 : 900.000; 

• Avstrija v merilu 1 : 900.000; 

• Madàrska v merilu 1 : 900.000; 

• [vica v merilu 1 : 900.000; 

• Italija, severni del v merilu 1 : 900.000; 

• Slovenija in sosednje deèle v merilu 1 : 900.000; 

• Hrva{ka, ju`ni del – Bosna in Hercegovina, zahodni del v merilu 1 : 900.000; 

• Hrva{ka, vzhodni del v merilu 1 : 900.000. 

Kljub velikemu {tevilu zemljevidov je na njih le 1273 razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen. 

Slovenski zalo`nik je namre~ zaradi var~nosti vnaprej dolo~il {tevilo zapisov podoma~enih zemljepisnih 

imen (treba je upo{tevati, da se nekatera imena pojavljajo na ve~ zemljevidih), kajti vsak tovrstni poseg 

nad dogovorjenim {tevilom naj bi pomenil dodatne stro{ke. To je redaktorja prisililo k skrajno racionalnemu 

ravnanju, ker pa sta se zavedala, da je bogastvo slovenskih imen za tuje geografske pojave in topografske 

objekte bistveno zajetnej{e od postavljenih normativov, sta nekatera podoma~ena tuja zemljepisna 

imena dodala tako, da so zapisana samo v imenskem kazalu, na primer Abidàn za Abidjan, Akaba 

za Al 'Aqabah, Akra za Accra, Albertovo jezero za Lake Albert/Lac Mobuto Sese Seko/Albert Nyanza, 

Alja{ko gorovje za Alaska Range, Alzacija za Alsace, celo Amazonka za Rio Amazonas/Solimóes, Anapurna 

za Annapurna, Andaluzija za Andalucía, Angelov slap za Salto del Angel, Antarkti~ni polotok za 

Antarctic Peninsula, Antiatlas za Anti-Atlas, Antilibanon za Jabal Lubna – n Ash Sharqi •– , Apeninski polotok 

za Penisola Italiana, ~e navedemo samo del imen, ki se za~nejo s ~rko a. Na ta na~in so dodatno 

vklju~ena 503 zemljepisna imena. Nekatera med njimi so le v naslovu zemljevidov in niso zapisana ne 

na zemljevidih ne v imenskem kazalu, na primer Antili in Lorena. V Atlasu sveta 2000 je skupaj torej 

le 1776 podoma~enih tujih zemljepisnih imen, kar ga glede doma~enja uvr{~a med vzdr`ne atlase. 

Vsa imena v imenskem kazalu so najprej opremljena z grafi~nim znakom, ki ponazarja njihov pomenski 

tip, sledi kratica, s katero je ozna~ena dràva, kjer je poimenovani pojav, nato pa {e njegova lokacija 

z navedbama strani, kjer je ustrezni zemljevid, ter ~rkovno-{tevil~ne oznake kvadranta. 

Slika 29: V Atlasu sveta 2000 so pregledni zemljevidi delov celin prikazani v barvni tehniki; stopnja 

doma~enja zemljepisnih imen je razmeroma velika. P 

92


93


Drago Kladnik 

Atlas je izdelan s kombinacijo ra~unalni{ke digitalne in klasi~ne analogne kartografije. ê izvzamemo 

satelitske posnetke in zdruìmo sorodne zemljevide v merilih 1 : 4.500.000 ter 1 : 900.000, lahko 

ugotovimo, da ga sestavljata dva glavna tipa zemljevidov. Prvi tip predtavljajo uvodni zemljevidi delov 

sveta v merilu 1 : 40.000.000, ki prikazujejo velike reliefne oblike ter razporeditev oceanov in celin. Barvne 

ploskve na kopnem ponazarjajo velike rastlinske pasove na Zemlji. Modrovijoli~asta in rumenorde~a 

barva na primer predstavljata mrzle oziroma vro~e pu{~ave, odtenki zelene pomenijo razli~ne vrste rastlinstva. 

Kopenske reliefne oblike so prikazane s sen~enjem. Podmorski relief je prikazan z razli~nimi 

odtenki modre barve, ki ponazarjajo globinske pasove. 

Drugi tip zemljevidov predstavljajo prikazi v ve~jih merilih. Izoblikovanost povr{ja je prikazana z rastrskim 

sen~enjem, ob njej pa so z barvnimi odtenki ponazorjeni tudi podnebni in rastlinski pasovi. Podmorski 

relief je predstavljen z globinskimi pasovi v modrih odtenkih, pri ~emer njihova sti~i{~a niso poudarjena 

s ~rtami, tako kot na zemljevidih sveta. 

Tipografija je raznovrstna, zelo sistemati~na in dobro razloèna v uvodnih legendah. Tipi ~rk med 

svetovnimi in regionalnimi zemljevidi se malenkostno razlikujejo. Uporabljena so vsa diakriti~na in naglasna 

znamenja, zapisane so najrazli~nej{e latini~ne ~rke. Imena iz arabskih pisav so pre~rkovana po 

vsaj treh latinizacijskih klju~ih, imena iz cirili~nih pisav pa skladno s sodobnimi pre~rkovalnimi pravili. 

Samo ukrajinska imena so v zadnjem ~asu zaradi prehoda na nov latinizacijski klju~ zapisana druga- 

~e, vendar so, tak{na kot so v Atlasu sveta 2000, bli`je slovanskemu uporabniku, saj se {e uporabljajo 

{umevci. Tudi kitajska in japonska imena so pre~rkovana po zdaj è dobro uveljavljenih pinjinu in Hepburnovem 

sistemu. 

Zdaj pa k bistveni zadregi, za katero je prav tako zaradi var~evanja »poskrbel« slovenski zalo`nik. 

Imena kopenskih in morskih hidronimov so namre~ v originalni razli~ici zemljevidov zapisana v sporo- 

~ilno bolj primerni modri barvi, ko pa se jih je podoma~ilo, so zaradi zapisovanja na isti kartografski sloj 

tako kot druga imena postala obarvana ~rno. ê to na zemljevidih delov sveta {e ni preve~ opazno in 

mote~e, je povsem druga~e na regionalnih zemljevidih, kjer so poslovenjeni hidronimi zapisani v ~rni, 

hidronimi v izvirni obliki pa v modri barvi. S tem prihaja do nerazumljivega prepletanja zapisov dveh 

vrst, dejansko stanje pa se zaradi tega ne ujema z razlago tipografije v legendi. Vendar ima ta huda 

pomanjkljivost tudi svojo svetlo plat: zaradi ~rno zapisanih imen v oklepajih ob modro zapisanih originalnih 

oblikah imen so podoma~ena vodna imena la`je opazna. 

Sicer pa se stopnja doma~enja ter na~in zapisovanja podoma~enih in drugih ve~jezi~nih imen med 

obema tipoma zemljevidov precej razlikujeta. Na zemljevidih delov sveta je velik del imen podoma~en, 

tako na kopnem kot na morju, v celoti pa so poslovenjena vsa imena podmorskih reliefnih oblik. Vsa 

imena so zapisana enojezi~no, torej v podoma~eni ali v izvirni obliki. V oklepaju sta zapisani samo imeni 

indijskih mest Bombay in Madras, kar naj bi pomenilo, da sta se pred kratkim preimenovali v Mumbai 

in Chennai. Imena velikih reliefnih in pokrajinskih enot, ki segajo ~ez ozemlja ve~ dràv, so podoma- 

~ena, kar velja tudi za glavnino manj razse`nih pojavov. Na Antarktiki so podoma~ena le zemljepisna 

imena najve~jih pokrajin. 

Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja bistveno manj{a in na nekaterih med njimi se pojavi 

komaj kak{no podoma~eno tuje zemljepisno ime. Podoma~ena imena naselij in rek so zapisana 

dvojezi~no, pri ~emer so pri mestih najprej z nekoliko ve~jimi ~rkami zapisana imena v izvirni obliki, v oklepajih 

pod, ob ali celo nad njimi pa {e v podoma~eni obliki. Slovenska imena rek so zapisana v oklepajih 

z enako velikimi ~rkami, a so dodana zelo na redko; {e sre~a, da so zapisana v ~rni barvi. Sicer so 

ve~jezi~na imena geografskih pojavov na~eloma zapisana v jezikih vseh dràv oziroma obmo~ij, kjer 

se dolo~en pojav razprostira. Na ta na~in se lepo vidi spreminjanje izvirnih oblik imen velikih rek, prav 

tako prostranih gorskih verig. Izjema so le nekatere najve~je med njimi, zapisane izklju~no v sloven{- 

~ini, na primer Himalaja, Transhimalaja, Hinduku{. Vsa druga podoma~ena imena so tudi na regionalnih 

zemljevidih praviloma zapisana samo v sloven{~ini: imena morij, podmorskih reliefnih oblik, dràv, otokov 

… @al izvedba tega na~ela ni povsem dosledna, saj je na primer samo na zemljevidu Ju`na Evropa 

mogo~e najti v oklepajih zapise Kretsko morje za zapisom Kritiko Pelagos (vendar na drugi strani samo 

94


Slika 30: Na razmeroma monotonih regionalnih zemljevidih se prepletajo medsebojno te`ko lo~ljivi 

zapisi izvirnih in podoma~enih zemljepisnih imen. 

^rno morje, Egejsko morje, Ligursko morje, Tirensko morje, a tudi samo Marmara Denizi in Thrakiko 

Pelagos, Marmarsko morje in Trakijsko morje torej, ki sploh nista podoma~ena), Krf za zapisom Kérkira 

(vendar Korzika, Kreta, Kikladi, Sardinija, Sicilija, Sporadi) in Otrantska vrata za zapisom Canale 

d'Ótranto, ki pa je tudi edino podoma~eno ime preliva na zemljevidu, ~eprav so na njem med drugimi 

prikazani tudi Bospor, Dardanele, Korzi{ki preliv, Mesinski preliv in Sicilski preliv. 

Redaktorja {e vedno vztrajata pri uporabi ob~noimenskega izraza zemlja namesto deèla, na primer 

Ellsworthova zemlja, Enderbyjeva zemlja, Zemlja kralja Kristijana X., Zemlja kraljice Marije, Zemlja 

kraljice Maud, Zemlja Viljema II. Zna~ilno zanju je tudi navajanje ob~noimenskih sestavin v obliki tujk, 

na primer Abisalna ravnina Demerara za Demerara Abyssal Plain, Abisalna ravnina Hatteras za Hatteras 

Abyssal Plain, Argentinska abisalna ravnina za Argentine Abyssal Plain, Bellingshausenova abisalna 

ravnina za Bellingshausen Abyssal Plain, Biskajska abisalna ravnina za Vizcaya Abyssal Plain (nekateri 

abisalno ravnino bolj korenito poslovenimo v globokomorsko ravnino), Agulha{ki plato za Agulhas 

Plateau, Blakov plato za Blake Plateau, Campbellov plato za Campbell Plateau, Falklandski plato za 

Falkland Plateau, Kapverdski plato za Cape Verde Terrace, Plato Bounty za Bounty Plateau, Plato Challenger 

za Challenger Plateau (nekateri izraz plato zapi{emo kot planota), Amazonski {elf za Amazon 

Shelf, Arafurski {elf za Arafura Shelf, Ferski {elf za Faeroe Shelf, Keltski {elf za Celtic Shelf (nekateri 

95


Drago Kladnik 

{elf poslovenimo v celinska polica), Ameryjev ledeni {elf za Amery Ice Shelf, Filchnerjev ledeni {elf za 

Filchner Ice Shelf, Rossov ledeni {elf za Ross Ice Shelf, Shackletonov ledeni {elf za Shackleton Ice 

Shelf (nekateri izraz ledeni {elf poslovenimo v ledena polica). Zanimivo je, da se pojavi celo osamljen 

primer seznamne stave, vendar gre pri zapisu Abrolhos Plitvina (angle{ko Abrolhos Bank) o~itno za 

napa~en zapis predvidene podoma~itve Plitvina Abrolhos. 

Pojavljajo se tudi razli~na podoma~ena imena za isti geografski pojav, vendar je v ve~ini primerov 

tovrstna raba imen povsem umestna. Lahko gre za kraj{e oblike in podrobnej{o obliko imena z ob~noimensko 

sestavino v vlogi dodatnega pojasnila, na primer Avtonomna pokrajina Sinkiang in Sinkiang, 

Havajski otoki in Havaji, Indokina in Indokitajski polotok, Namib in Pu{~ava Namib, Rusija in Ruska federacija. 

Razmeroma pogoste so alonimske razli~ice podoma~enih imen, na primer Afri{ki rog in Somalijski 

polotok, Burma in Mjanmar, Casablanca in Dar el Beida (originalno Ad-Da – r-al Bayda), Centralna Azija, 

Notranja Azija in Srednja Azija, Dnepropetrovsk in Jekaterinoslav (v ~asu nastanka atlasa se je nekaj 

~asa mislilo, da je to ukrajinsko mesto ob Dnepru znova prevzelo nekdanje ime), Galilejsko jezero, Genazara{ko 

jezero in Tiberijsko jezero, Holandija in Nizozemska, Iberoamerika in Latinska Amerika, Iberski 

polotok in Pirenejski polotok, Izrael in Sveta deèla, Jakutija in Republika Saha, Malabarska obala in 

Poprova obala, Moluki in Di{avni otoki, Pacifik in Tihi ocean, Polotok Jamal in Samojedski polotok, Velika 

Britanija, Zdruèno kraljestvo ter Zdruèno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. 

Brez napak seveda ne gre. Tako se na primer pojavijo dvojnice Macao in Makao, Maldivi in Maledivi 

(ta le v imenskem kazalu), Nemen in Njemen, Severno ledeno morje in Severno polarno morje, 

Severnozahodnopacifi{ka kotlina in Severozahodnopacifi{ka kotlina. Samo v imenskem kazalu se pojavijo 

napa~no zapisana imena nekaterih krajev v zamejstvu: Vellach Bela namesto Bela ali Vellach, Dijek{e 

namesto Djek{e, Pliperk namesto Pliberk, Pro`ca namesto Podro`ca, Pu{ia vas namesto Pu{ja vas 

in Rabelje namesto Rabelj. V imenskem kazalu je zapisano tudi ime Dùngarska vrata za Alataw Shankou/@oņgar 

ķaķpasy/Dùngarskie vorota, prelaz na kitajsko-kazahstanski meji, ki ima kot eno redkih 

450 

400 


350 

300 

250 

200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 31: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Atlasu sveta 2000. 

96


imen na zemljevidu napa~en, bolje re~eno nespremenjen zapis Dzungarian Gate, prevzet iz angle{ke 

predloge. 

V Atlasu sveta 2000 je najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen z obmo~ja Evrope, kar je zaradi 

zalo`benega omejevanja {tevila eksonimov razumljivo; la`je se je namre~ odre~i manj znanim 

podoma~itvam kot bolj uveljavljenim. Le nekaj manj podoma~enih imen je z obmo~ja Azije, pol manj 

kot teh pa z obmo~ja Afrike. Vse druge celine so zelo skromno zastopane. 

Najve~ podoma~enih imen je na obmo~ju Rusije, najve~je svetovne dràve. Zaradi prikaza Slovenije 

na zemljevidu z razmeroma podrobnim merilom 1 : 900.000, je v imeniku podoma~enih imen tudi 

precej slovenskih imen krajev, rek, gora in drugih pojavov iz zamejstva, kar se vidi v tem, da se med 

dràvami s podoma~enimi imeni na drugem in tretjem mestu zvrstita Avstrija in Italija. Sledi Kitajska, 

za njo pa Zdruène dràve Amerike. Le eno podoma~eno ime manj je z obmo~ja Francije, za njo pa 

je Egipt, najvi{je uvr{~ena afri{ka dràva z mnogimi podoma~enimi zgodovinskimi imeni. Na lestvici 

prvih dvajsetih dràv sta med afri{kimi dràvami {e Maroko in Sudan, med evropskimi {e Gr~ija, Nem- 

~ija, Ukrajina, Zdruèno kraljestvo, Poljska in [panija, med azijskimi pa Indija, Tur~ija, Kazahstan, Izrael 

in Iran. Na njej sta {e Kanada in Avsatralija. 

Najve~ je podoma~enih imen naselij (385; slika 31). Sledijo jim imena podmorskih reliefnih oblik 

(281), dale~ za njimi pa so imena dràv (176), upravnih enot, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih reliefnih 

oblik, morskih hidronimov, naravnih pokrajin in kopenskih hidronimov; {tevilo podoma~enih imen 

v vsaki od navedenih kategorij je med 119 in 169. [tevil~no omembe vredne kategorije so {e obalna 

reliefna oblika, zgodovinsko naselje in zgodovinska upravna enota. 

3.11 DRU@INSKI ATLAS SVETA 

Prvi povsem nov atlas sveta v 3. tiso~letju je bil Druìnski atlas sveta, priredba DK Reference Atlas 

of the World britanske zalo`be Dorling Kinsdersley Book. Je tudi prvi povsem digitalni atlas sveta v slovenskem 

jeziku in med vsemi slovenskimi splo{nimi svetovnimi atlasi {e najbolj »geografski«, torej 

pokrajinsko najbolj vseobseèn. Slovensko priredbo je izdala zalo`ba Slovenska knjiga. Strokovno jo 

je pripravil Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Urednika sta bila Mauro Hrvatin (1962–) in 

Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je poskrbel Drago Kladnik, 

ki je vsa imena s posebnim ra~unalni{kim programom tudi lastnoro~no vnesel na zemljevide. S strani 

zalo`be je dela usklajeval in nadzoroval glavni urednik Martin @nidar{i~. Atlas je bil ponatisnjen è leto 

po prvi izdaji, leta 2004 pa je doìvel {e drugi ponatis. 

Druìnski atlas sveta je knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm), ki jo sestavlja okrog 200 splo- 

{nih oziroma topografskih zemljevidov, okrog 450 tematskih zemljevidov, okrog 200 trirazse`nostnih 

prikazov povr{ja, skoraj 800 fotografij ter okrog 150 grafov in prerezov. Pogled je usmerjen od zunaj 

navznoter, torej od obravnave vesolja prek celotnega planeta k obravnavi posameznih celin in njihovih 

delov, s tem, da je Slovenija (razmeroma na kratko) obravnavana za pregledom celega sveta. Razporeditev 

vsebine je tipi~no angloameri{ka, najprej obe Ameriki, nato Afrika, Evropa, Azija, Avstralija z Oceanijo 

ter na koncu {e Antarktika in Arktika. Tak{no zaporedje mnogim uporabnikom povzro~a teàve pri iskanju, 

vendar si je na sre~o mogo~e pomagati s posebnim zemljevidom s prikazom strani, kjer so zemljevidi 

dolo~enih obmo~ij, pa tudi z nazornim pregledom vsebine. 

Celoten planet je obravnavam po razmeroma klasi~ni geografski shemi: naravnogeografska 

ponazoritev, zgradba Zemlje, dejavniki oblikovanja povr{ja, oceani z gibanji morske vode, podnebje, 

rastlinstvo in ìvalstvo, prebivalstvo in naselja, gospodarstvo, politi~na razdelitev in meddràvni spori. 

Vsaka celina (razen Antarktike in deloma Avstralije z Oceanijo) je najprej prikazana s fizi~nim zemljevidom 

kot delom Zemljine oble in manj{im zemljevidom z lokacijo ter navedbo skrajnih to~k in podnebnih 

skrajnosti. Sledijo topografski zemljevid celine in zatem tematski prikazi njenih podnebnih tipov, vrst 

pokrajin, prometnega omre`ja, politi~ne razdelitve, jezikovnih skupin, gostote prebivalstva, industrije 

in rudarstva, ìvljenjske ravni, stanja okolja, naravnih virov ter rabe tal in kmetijstva. Za vsako geografsko 

97


Drago Kladnik 

zaokroèno obmo~je, ki ga sestavljajo bodisi posamezne dràve, bodisi skupine dràv ali pa znotraj 

nekaterih velikih dràv skupine upravnih enot, so poleg osrednjega topografskega zemljevida prikazani 

{e trirazse`nostni reliefni zemljevid, pa tudi tematska zemljevida industrije, rudarstva in infrastrukture 

ter prevladujo~e rabe tal in glavnih kmetijskih panog. Posamezni regionalni zemljevidi obsegajo le obravnavano 

obmo~je in se kon~ujejo na dràvnih ali administrativnih mejah, tako da so obmo~ja onstran 

njih prikazana na sosednjih zemljevidih. 

Za zemljevidi je dodatek s kraj{imi sestavki, kot so Atlasi, kartografija in geografija, Geografski slovar~ek 

s kratkimi razlagami pomena okrog 170 zemljepisnih izrazov, Dràve sveta s temeljnimi 

statisti~nimi podatki posameznih dràv, Geografske primerjave z nekaj bistvenimi preglednicami in Tuja 

geografska imena s preglednim pojasnjevalnim besedilom in seznamom dobrih 800 ob~noimenskih izrazov 

v razli~nih jezikih. 

Sledi razmeroma zajetno imensko kazalo z okrog 75.000 razli~nimi zemljepisnimi imeni. V njem so 

za {tevilna imena zapisani njihovi eksonimi in stara imena, za v sloven{~ino podoma~ena tuja zemljepisna 

imena pa njihova originalna imena, na primer za Aachen nizozemsko Aken, francosko 

Aix-la-Chapelle ter stari imeni Aquae Grani in Aquisgranum, za Ljubljano nem{ko Laibach, italijansko 

Lubiana ter stari imeni Aemona in Emona, za @enevsko jezero francosko Lac de Genève, Lac Léman 

ali Le Léman in nem{ko Genfer See. Zapisu imena (razen za naselja) sledi opisna ali simbolna oznaka 

njegovega pomenskega tipa, nato (pri ve~jih dràvah) navedba zvezne dràve oziroma druge ustrezne 

upravne enote, kjer je pojav, zatem s kraticami za strani neba in navedbo dràve lega znotraj dolo~ene 

dràve, na koncu pa so dodane {e natan~ne koordinate poimenovanega pojava s {tevil~no, do minute 

natan~no navedbo zemljepisne {irine in zemljepisne dolìne. 

Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Druìnskem atlasu sveta je nastal z zajemom ustreznih 

imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 

• Svet: narava v merilu 1 : 60.000.000; 

• Zgradba Zemlje; 

• Oceani; 

• Svet: dru`ba v merilu 1 : 66.000.000; 

• Dràve in meje; 

• Severna Amerika; 

• Severna Amerika: narava v merilu 1 : 38.000.000; 

• Severna Amerika: dru`ba v merilu 1 : 28.800.000 z izsekom Havajev v merilu 1 : 12.000.000; 

• Kanada: zahod v merilu 1 : 7.500.000; 

• Kanada: vzhod v merilu 1 : 7.000.000; 

• Kanada: jugovzhod v merilu 1 : 3.000.000; 



• ZDA: severovzhod v merilu 1 : 2.750.000; 

• ZDA: vzhod v merilu 1 : 3.000.000; 

• ZDA: jugovzhod v merilu 1 : 3.500.000; 

• ZDA: jug v merilu 1 : 3.250.000; 

• ZDA: osredje v merilu 1 : 3.000.000; 

• ZDA: sever v merilu 1 : 3.250.000; 

• ZDA: Prijezerje v merilu 1 : 3.750.000; 

• ZDA: severozahod v merilu 1 : 3.750.000; 

• ZDA: zahod v merilu 1 : 3.000.000; 

• ZDA: jugozahod v merilu 1 : 3.500.000; 

• ZDA: Havaji v merilu 1 : 3.500.000; 

• ZDA: Aljaska v merilu 1 : 8.000.000; 

• Mehika v merilu 1 : 6.250.000; 

98



• Karibi v merilu 1 : 5.500.000 z izseki Portorika v merilu 1 : 2.500.000, Guadeloupa v merilu 1 : 2.500.000, 

Jamajke v merilu 1 : 2.500.000, Dominike v merilu 1 : 2.000.000, Martinika v merilu 1 : 2.500.000, Svete 

Lucije v merilu 1 : 2.000.000, Barbadosa v merilu 1 : 2.000.000, Svetega Vincenca v merilu 1 : 2.000.000, 

Grenade v merilu 1 : 2.000.000 in Trinidada v merilu 1 : 2.500.000; 

• Ju`na Amerika; 

• Ju`na Amerika: narava v merilu 1 : 27.500.000; 

• Ju`na Amerika: dru`ba v merilu 1 : 21.500.000; 

• Ju`na Amerika: sever v merilu 1 : 6.500.000; 

• Ju`na Amerika: zahod v merilu 1 : 7.750.000; 

• Brazilija v merilu 1 : 12.750.000; 

• Ju`na Amerika: vzhod v merilu 1 : 6.250.000; 

• Ju`na Amerika: jug v merilu 1 : 8.750.000; 

• Atlantski ocean v merilu 1 : 43.000.000 z izseki Azorov v merilu 1 : 6.500.000, Madeire v merilu 

1 : 2.250.000, Kanarskih otokov v merilu 1 : 6.500.000, Bermudov v merilu 1 : 500.000, Ascensiona 

v merilu 1 : 750.000, Falklandov v merilu 1 : 3.000.000, Svete Helene v merilu 1 : 750.000 in Tristana 

da Cunhe v merilu 1 : 750.000; 

• Afrika; 

• Afrika: narava v merilu 1 : 36.000.000; 

• Afrika: dru`ba v merilu 1 : 27.500.000; 

• Afrika: sever v merilu 1 : 11.000.000; 

• Afrika: zahod v merilu 1 : 9.000.000 z izsekom Zelenortskih otokov v istem merilu; 

• Afrika: osredje v merilu 1 : 9.500.000; 

• Afrika: vzhod v merilu 1 : 9.500.000; 

• Afrika: jug v merilu 1 : 9.500.000; 

• Evropa; 

• Evropa: narava v merilu 1 : 23.000.000; 

• Evropa: dru`ba v merilu 1 : 15.500.000; 

• Skandinavija v merilu 1 : 5.000.000 z izsekoma Islandije v istem merilu in Svalbarda v merilu 1 : 8.000.000; 

• Skandinavija: jug v merilu 1 : 2.900.000 z izsekom Ferskih otokov v istem merilu; 

• Britansko oto~je v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Kanalskih otokov v istem merilu; 

• Beneluks v merilu 1 : 1.000.000; 

• Nem~ija v merilu 1 : 2.250.000; 

• Francija v merilu 1 : 2.750.000 z izsekom Korzike v istem merilu; 


• Apeninski polotok v merilu 1 : 2.500.000; 

• Alpske deèle v merilu 1 : 1.750.000; 

• Evropa: osredje v merilu 1 : 2.500.000; 

• Evropa: jugovzhod v merilu 1 : 2.500.000; 

• Evropa: Bolgarija in Gr~ija v merilu 1 : 2.500.000; 

• Romunija, Moldavija in Ukrajina v merilu 1 : 3.250.000; 

• Baltske dràve in Belorusija v merilu 1 : 2.500.000; 

• Sredozemlje v merilu 1 : 7.500.000 s izsekoma Cipra v merilu 1 : 2.000.000 in Malte v merilu 1 : 900.000; 

• Rusija v merilu 1 : 13.800.000; 

• Rusija: severozahod v merilu 1 : 5.500.000; 

• Rusija: jugozahod v merilu 1 : 5.500.000; 

• Azija; 

• Azija: dru`ba v merilu 1 : 32.000.000; 

• Azija: narava v merilu 1 : 30.000.000; 

99


Drago Kladnik 

• Tur~ija in Zakavkazje v merilu 1 : 4.000.000; 

• Bli`nji vzhod v merilu 1 : 3.250.000; 

• Arabski polotok v merilu 1 : 7.500.000; 

• Iran in zalivske dràve v merilu 1 : 5.500.000; 

• Kazahstan v merilu 1 : 6.250.000; 

• Azija: osredje v merilu 1 : 4.250.000; 

• Afganistan in Pakistan v merilu 1 : 4.500.000; 

• Azija: jug v merilu 1 : 10.000.000; 

• Himalajske dràve in Indija: sever v merilu 1 : 5.750.000; 

• [rilanka in Indija: jug v merilu 1 : 6.250.000; 

• Azija: vzhod v merilu 1 : 12.500.000; 

• Kitajska: zahod v merilu 1 : 7.000.000; 

• Kitajska: vzhod v merilu 1 : 7.750.000; 

• Mongolija, Koreja in Kitajska: severovzhod v merilu 1 : 7.000.000; 

• Japonska v merilu 1 : 3.000.000 z izseki oto~ja Ryukyu v merilu 1 : 3.250.000, oto~ja Sakishima v merilu 

1 : 3.250.000 ter oto~ij Izu in Ogasawara v merilu 1 : 12.250.000; 

• Azija: oto{ki jugovzhod v merilu 1 : 6.250.000; 

• Azija: kopenski jugovzhod in Filipini v merilu 1 : 7.750.000; 

• Indijski ocean v merilu 1 : 42.000.000 z izseki Madagaskarja v merilu 1 : 11.000.000, Komorov v merilu 

1 : 4.500.000, Sej{elov v merilu 1 : 2.000.000, Réuniona v merilu 1 : 2.000.000 in Mavricija v merilu 

1 : 2.000.000: 

• Avstralija in Oceanija; 

• Avstralija in Oceanija : dru`ba v merilu 1 : 32.000.000; 


• Avstralija: jugovzhod v merilu 1 : 5.500.000; 


• Papua Nova Gvineja in Salomonovi otoki v merilu 1 : 5.500.000; 

• Mikronezija z izseki Palaua v merilu 1 : 6.000.000, otoka Babeldaob v merilu 1 : 750.000, otoka Saipan 

v merilu 1 : 750.000, Severnih Marianskih otokov v merilu 1 : 5.000.000, Gvama v merilu 1 : 825.000; 

otoka Yap v merilu 1 : 825.000, dràve Mikronezije v merilu 1 : 8.000.000, Marshallovih otokov v merilu 

1 : 6.500.000, atola Majuru v merilu 1 : 1.000.000, Nauruja v merilu 1 : 200.000, otoka Pohnpei v merilu 

1 : 650.000, oto~ja Chuuk v merilu 1 : 1.500.000, Wakeovega otoka v merilu 1 : 250.000 in otoka Kosrae 

v merilu 1 : 500.000; 

• Melanezija z izseki Nove Kaledonije; Vanuatuja in Fidìja, vseh v merilu 1 : 6.000.000; 

• Tihi ocean v merilu 1 : 50.000.000 z izseki Zahodne Samoe v merilu 1 : 3.000.000; Tonge v merilu 

1 : 6.000.000 in otoka Tongatapu v merilu 1 : 1.000.000; 

• Polinezija z izseki atola Tarawa v merilu 1 : 1.000.000, atola Funafuti v merilu 1 : 500.000, Tuvaluja 

v merilu 1 : 6.000.000, Tokelauja v merilu 1 : 2.000.000, oto~ja Futuna v merilu 1 : 1.000.000, oto~ja 

Wallis v merilu 1 : 1.000.000, Niueja v merilu 1 : 1.000.000, Rarotonge v merilu 1 : 325.000, Cookovih 

otokih v merilu 1 : 20.000.000, Kiribatija v merilu 1 : 20.000.000, Kiritimatija oziroma Boì~nega 

otoka v merilu 1 : 1.175.000, Tahitija v merilu 1 : 1.000.000, Francoske Polinezije v merilu 1 : 14.500.000, 

upravne enote Pitcairn v merilu 1 : 10.000.000, otoka Pitcairn v merilu 1 : 125.000 in Velikono~nega 

otoka v merilu 1 : 500.000; 


• Arktika v merilu 1 : 21.000.000. 

Slika 32: V Druìnskem atlasu sveta je na obmo~ju Antarktike podoma~ena ve~ina zemljepisnih 

imen. P 

100


101


Drago Kladnik 

ê zanemarimo trirazse`nostne in tematske zemljevide, preostanejo {tirje glavni tipi zemljevidov. 

Prvi tip predstavljajo prikazi celin kot delov Zemljine oble, na katerih kombinacije barv in sen~enja ponazarjajo 

naravnopokrajinske zna~ilnosti in izoblikovanost povr{ja. Podmorski relief je ponazorjen s kombinacijo 

modrih odtenkov in sen~enja. Na teh zemljevidih so tako kot na naravnih zemljevidih celin prikazane 

litosferske ali tektonske plo{~e. Kopenski hidronimi so ponazorjeni s svetlomodro barvo, vendar so reke slabo 

vidne. @al so imena hidronimov zapisana z manj pregledno ~rno barvo. Stopnja doma~enja zemljepisnih 

imen je velika, a so podoma~ena le tista, ki imajo tradicijo podoma~evanja ali njihovo podoma~itev narekujejo 

sistemske re{itve. Vsa imena so zapisana enojezi~no, bodisi v izvirni bodisi v podoma~eni obliki. 

Opisanim so precej podobni naravni zemljevidi celin, a je na njih s kombinacijo zelenkastih, rjavkastih 

in sivkastih barvnih odtenkov ter sen~enja prikazana hipsografska razgibanost povr{ja, morja in 

oceani pa so samo nakazani s svetlomodro obrobo kopnin. V enaki svetlomodri barvi so tudi jezera, 

reke pa so temnej{e modre barve in zato dobro opazne. Na zemljevidih so ozna~ena glavna naravnopokrajinska 

obmo~ja, ki so na istih straneh predstavljena s kraj{imi opisi in zna~ilnimi fotografijami. Na~in 

zapisovanja imen je identi~en kot pri prej{njem tipu zemljevidov, le da je njihova gostota precej manj{a. 

Tretji tip sestavljajo politi~ni zemljevidi celin, na katerih so z barvnimi ploskvami ponazorjene posamezne 

dràve; pri najve~jih dràvah Kanadi, Zdruènih dràvah Amerike, Braziliji in Avstraliji je z odtenki 

osnovnih barv prikazana {e njihova podrobnej{a upravnopoliti~na ~lenitev. Sen~enje v podlagi ponazarja 

plasti~nost reliefa. Morja in kopenski hidronimi so prikazani tako kot na naravnih zemljevidih. Na~in 

zapisovanja zemljepisnih imen je tak kot pri prej{njih dveh tipih, gostota imen je zaradi prikaza pomembnej{ih 

naselij precej ve~ja, a v bistvu {e zmeraj skromna. 

Najve~ zemljevidov spada v ~etrti tip, ki ga sestavljajo topografski prikazi delov celin oziroma posameznih 

dràv. Na njih je tako kot na naravnih zemljevidih celin prikazana izoblikovanost povr{ja, enako 

so ponazorjena tudi morja in reke, medtem ko so jezera nekoliko temnej{e modre barve. Gostota imen 

je ponekod velika, stopnja doma~enja pa bistveno manj{a kot pri predhodnih tipih. Na teh zemljevidih 

so podoma~ena imena naselij in rek zapisana dvojezi~no, pri dalj{ih rekah, ki so zarisane prek ve~ prikazanih 

dràv, tudi ve~jezi~no, tako, da je najprej navedeno originalno ime, za njim pa v oklepaju z nekoliko 

manj{imi ~rkami slovensko. Slovensko ime je obi~ajno pod originalnim ali desno od njega. Velikost ~rk 

podoma~enih imen rek je enaka kot velikost ~rk njihovega originalnega imena. Podoma~ena imena vseh 

drugih pojavov so zaradi nujnega prilagajanja drugim kartografskim elementom v podlagi àl zapisana 

izklju~no v sloven{~ini, saj ni bilo mogo~e prestavljati znakov za posamezna naselja, gorske vrhove, 

prelaze … 

S tem je seveda sporo~ilnost zemljevidov bistveno manj{a, manjkajo~e informacije pa so usposobljenemu 

uporabniku dostopne v imenskem kazalu. Pomemben dejavnik podoma~evanja imen je bila 

tudi velikost pisave predstavljenega pojava, dejavnik njihovega nepodoma~evanja pa zavestna odlo~itev 

uredni{tva, da se imena upravnih enot praviloma ne slovenijo. Tipografija je razmeroma enostavna 

in v legendi sistemati~no razloèna. Poleg povsem ~rnih ~rk se za imena dràv in odvisnih ozemelj uporabljajo 

rastrirane ~rke. Zapisi imen so na~eloma dovolj dobro berljivi tudi pri manj{ih naseljih, jezerih 

in rekah, teàve pa se pojavijo na reliefno zelo razgibanih obmo~jih v velikih nadmorskih vi{inah, kjer 

se zaradi temne podlage preglednost mo~no poslab{a. 

Uporabljena so najrazli~nej{a diakriti~na in naglasna znamenja ter vse posebne latini~ne ~rke. Imena 

iz jezikov s cirili~nimi pisavami so pravilno pre~rkovana, vklju~no z beloruskimi in ukrajinskimi, ki so 

{e zapisana s {umevci. Za transkribirana imena iz arabske pisave se uporabljata vsaj dva latinizacijska 

klju~a. Z zapisi kitajskih in japonskih imen ni nobenih teàv, saj sta uporabljena zdaj è povsem 

uveljavljena pinjin oziroma Hepburnov pre~rkovalni sistem. V Maroku, Alìriji in Tuniziji bode v o~i zapisovanje 

imen v franco{~ini oziroma pre~rkovanje arabskih imen s francoskim latinizacijskim klju~em. 

Slika 33: Na podrobnih zemljevidih delov celin so dvojezi~no zapisana le naselbinska imena 

in imena rek; slovensko ime v oklepaju je praviloma pod originalnim. P 

102


103


Drago Kladnik 

V Druìnskem atlasu sveta je podoma~enih 2826 razli~nih tujih zemljepisnih imen ali okrog 3,8 % 

od celotnega imenskega korpusa. 164 podoma~enih imen je zapisanih samo v imenskem kazalu, saj 

se na ta na~in za nekatere upravne enote navajajo uveljavljene slovenske oblike imen, ki so sicer na 

zemljevidih zapisana le v izvirni obliki. Zna~ilni primeri so Abhazija, Akvitanija, Alzacija, Andaluzija, Andra 

Prade{, Apulija, Atika, Bavarska, Beludìstan, Britanska Kolumbija, ê~enija, Frizija, Furlanija – Julijska 

krajina, Gradi{~anska, Nova Mehika, Novi ju`ni Wales, Provansa-Alpe-Azurna obala, Republika 

Srbska, Sveta gora, [ansi. V imenskem kazalu so zapisana tudi kar {tevilna imena zgodovinskih upravnih 

enot, na primer Basutija, Belgijski Kongo, Britanska Gvajana, Francosko ozemlje Afarov in Isov, Latvijska 

sovjetska socialisti~na republika (a je ta ob Turkmenski sovjetski socialisti~ni republiki edina tako zapisana 

enota, ki bi jih ob bolj skladni izvedbi moralo biti 15), Nizozemska zahodna Indija, Njasa, Perzija, 

Rodezija, Transjordanija. Na ta na~in so uvedena tudi nekatera polna imena dràv, kar pa tudi ni ravno 

sistemati~no izvedeno, na primer Ha{emitska kraljevina Jordanija, Helenska republika, [vicarska 

konfederacija. 

Gledano v celoti je imensko kazalo {e precej nepre~i{~eno. Pozna se mu, da je po njem z namenom 

kontrole ra~unalni{ko pripravljenega seznama imen »{arilo« ve~ posameznikov z nepoenotenimi 

na~eli. Tako za navedbo nekaterih podoma~enih imen ni nikakr{nega utemeljenega razloga, preprosto 

so kar tam! Tako najdemo med podoma~enimi imeni iz imenskega kazala tudi naslednje zapise: 

Ajantsko hribovje za Ayanta Range v Indiji, Aleksandrovo gorovje kot staro ime za Kirgi{ko gorovje v Kirgizistanu, 

Alorski otoki za Kepulauan Alor v Indoneziji, Argentinska globokomorska kotlina kot 

sopomenko za Argentinski ravnik v ju`nem delu Atlantskega oceana, Argentinski prag kot sopomenko 

za Falklandsko planoto, Belomorsko–Baltski prekop za neprevedeni Belomorsko–Baltijskij kanal v Rusiji, 

Bitolj za makedonsko mesto Bitola, Brioni za originalno zapisano ime Brijuni na Hrva{kem, Devi{ki otoki 

za sicer nenavedeno ime Virgin Islands v Malih Antilih, napa~no zapisano ime Ekstremadura kot alonim 

za prav tako samo v indeksu zapisano ime Estremadura {panske pokrajine Extremadura, Galija kot 

zgodovinsko ime za Francijo, Genazare{ko jezero in Tiberijskom jezero kot alonima izraelskega Galilejskega 

jezera (originalno Yam Kinneret), Halkida za gr{ko mesto Khalkis, jezero Nakuru za nepodoma~eno 

kenijsko jezero Lake Nakuru, Kazvin za iransko mesto Qazvi •– n, Madàrsko niàvje, ~eprav je na zemljevidu 

zapisano Veliko madàrsko niàvje, Malavijsko jezero kot sopomenko za Nja{ko jezero, 

Mauricius kot na pol podoma~eno ime sicer v izvirni obliki zapisane dràve Mauritius, Mihajlov otok za 

Mihajlov Island na obmo~ju Antarktike, Murzuk za neko~ pomembno libijsko mesto Murzuq, Salzbur{- 

ke Alpe za Salzburger Kalkalpen, Sicilska oìna (je v resnici presneto {iroka!) kot alonim za Sicilski preliv, 

Tilment kot alonim za reko Taljament (italijansko Tagliamento), Turfan za v pinjinu zapisano ime kitajskega 

mesteca Turpan, @itomir za ukrajinsko mesto @ytomyr (zdaj Zhytomyr). 

Nekaj napak je tudi na zemljevidih. V izogib o~itkom o avtorski pristranskosti, navajam kar vse po 

vrsti. Namesto Otoki kraljice Elizabete je na zemljevidu Svet: narava zapisano Oto~je kraljice Elizabete, 

na zemljevidu Ju`na Amerika je zapisano Belirt namesto Beli rt, na zemljevidu Atlantski ocean je 

ime Zaliv svetega Mateja, na zemljevidu Ju`na Amerika pa je isto ime zapisano kot Zaliv svetega Matije, 

na zemljevidu Afrika je namesto pravilnega imena Owenova prelomna cona zapisano ime Owensova 

prelomna cona, namesto pravilnega erg Iguídi pa erg Igídi, na tematskem zemljevidu Afrika: gospodarstvo 

pi{e Italja namesto Italija, na zemljevidu Bolgarija in Gr~ija pi{e Knossos namesto Knosos, na 

zemljevidu Rusija: severozahod grjada êrny{jova namesto grjada êrny{ëva, na zemljevidu Azija: osredje 

Kestansko gorovje namesto Turkestansko gorovje, na zemljevidih Azija: jug ter [rilanka in Indija: jug 

pi{e rt Comorin, na zemljevidu Azija pa rt Komorin, na zemljevidu Avstralija je napa~no Macdonellovo 

hribovje namesto Macdonnellovo hribovje, na zemljevidu Avstralija pi{e Eyre Peninsula, na zemljevidu 

Avstralija: jugovzhod pa Eyrov polotok, na zemljevidu Tihi ocean pi{e Tsugaru, na zemljevidu oto~ja 

Kiribati pa Tungaru/Gilbertovo oto~je, na zemljevidu Tihega oceana so Ekvatorski otoki in Pernhynska 

kotlina namesto Ekvatorsko oto~je in Penrhynska kotlina, na zemljevidu Arktika pa Lancasterski preliv 

namesto Lancastrski preliv. V ta sklop sodita {e imeni Erikov hrbet namesto Eirikov hrbet in zajezitveno 

jezero Sikirit namesto zajezitveno jezero Sirikit. 

104


Med imeni je na napa~nih lokacijah ostalo tudi nekaj angle{kih imen, ki bi jih bilo treba bodisi podoma~iti 

bodisi zapisati v izvirni obliki. Ime preliva The Sound med [vedsko in Dansko bi bilo treba na 

zemljevidu Skandinavija: jug spremeniti v Øresund, ime Herodotus Trough na zemljevidu Sredozemlje 

podoma~iti v Herodotova globel, Mount Hermon na zemljevidu Bli`nji vzhod spremeniti v Hermon, 

na istem zemljevidu ime severnoira{ke reke Great Zab spremeniti v izvirno obliko Az-Za – b al-Kabi •– r in 

dvakrat zapisano angle{ko ime reke Euphrates (za Evfrat) spremeniti v arabsko Al-Fura – t, na zemljevidu 

Severni Marianski otoki pa ime Zelandia Bank podoma~iti v Zelandijska kotlina. 

Sicer pa je v tem atlasu precej imenskih novosti. V prvem ponatisu se namesto Severnega ledenega 

morja pojavi ime Arkti~ni ocean, ob njem pa {e Antarkti~ni ocean okrog Antarktike. Vpeljano je 

bilo tudi razli~no zapisovanje nekaterih izvorno enakih imen, s ~imer sta bila v primeru sovpadanja oto{- 

kih reliefnih oblik in upravnih enot poudarjena njihov naravni zna~aj na eni strani in upravnopoliti~ni na 

drugi. Zna~ilna primera sta imeni Cookovo oto~je za oto{ko skupino in Cookovi otoki za novozelandsko 

odvisno ozemlje (originalno obakrat Cook Islands) ter imeni Marshallovo oto~je za oto{ko skupino 

in Marshallovi otoki za dràvo (originalno obakrat Marshall Islands). Namesto ob~noimenskega izraza 

zemlja je uveden izraz deèla, na primer Deèla Franca Joèfa za zemlja Franca-Iosifa, Deèla kralja 

Leopolda in kraljice Astrid za King Leopold and Queen Astrid Land, Deèla princese Elizabete za Princess 

Elizabeth Land, Grahamova deèla za Graham Land, Oatsova deèla za Oates Land, Palmerjeva 

deèla za Palmer Land, Viktorijina deèla za Victoria Land, tudi Nova deèla za Novaja Zemlja, Severna 

deèla za Severnaja zemlja in celo Ognjena deèla za Tierra del Fuego; zaradi naslonitve na Cigaletovo 

izro~ilo se je od zadnjenavedene oblike imena pozneje odstopilo. 

Po osebah poimenovana ruska ve~besedna imena so sistemati~no zapisana v svojilni pridevni{ki 

obliki, na primer êrskijevo gorovje za hrebet êrskogo, Krilovova gora za Krylov Seamount, Lazarevovo 

morje za more Lazareva, Lomonosovov hrbet za Lomonosov Ridge, Makarovova kotlina za Makarov 

600 

500 


400 

300 

200 

100 

0 

celina 

dràva 

naselje 










upravna enota 


drugo 

Slika 34: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v atlasu Slovenske 

knjige. 

105


Drago Kladnik 

Basin, [elihovov zaliv za zaliv [elihova, Udincevova prelomna cona za Udincev Fracture Zone. Menimo, 

da se lahko ob dalj{i ustaljeni rabi teh oblik navadimo, saj so skladne z drugimi podoma~enimi svojilnopridevni{kimi 

oblikami. Prej se je namre~ zlasti za ruska imena uporabljal zapis z ob~noimensko 

sestavino in lastnoimensko sestavino v rodilniku, denimo Gorovje êrskega, Gora Krilova, Morje Lazareva, 

Hrbet Lomonosova, Kotlina Makarova, Zaliv [elihova, Prelomna cona Udinceva, v nekaterih atlasih 

pa so imenski redaktorji uporabili tudi povsem napa~ne svojilne oblike Krilova gora, Lazarevo morje, 

Lomonosov hrbet, Makarova kotlina. 

Na zemljevidih so tudi nekatere alonimske razli~ice podoma~enih tujih zemljepisnih imen, na primer 

Golanska planota in Golansko vi{avje za izraelski Hagolan, Tera in Santorin za gr{ki otok Thíra/Santorini 

ter slapovi Iguaçu in slapovi Iguazú za slikovite in vodnate Salto do Iguaçu/Cataratas del Iguazú 

na brazilsko-argentinski meji. 

Precej ve~ je podoma~enih homonimov, enakih zemljepisnih imen, ki ozna~ujejo razli~ne geografske 

pojave ali topografske objekte. Zna~ilni primeri so Beli rt za brazilski Cabo Branco, tunizijski Ra's 

al Abyad/Cap Blanc in mavretansko-zahodnosaharski Râs Nouâdhibou/Cap Blanc, Beli zaliv za Bahía 

Blanca v Argentinskem morju in Bo Hai v Rumenem morju, Belo jezero za rusko Beloe ozero in avstrijsko 

Weißensee, Boì~ni otok za avstralski Christmas Island in kiribatijski Kiritimati/Christmas Island, 

Gambija za zahodnoafri{ko dràvo in reko, Kanalski otoki za Channel Islands pred francosko obalo in 

Channel Islands pred kalifornijsko obalo, Kolumbijska kotlina za podmorsko kotlino v Atlantskem oceanu 

in Columbia Basin ob reki Kolumbiji v Severni Ameriki, Moldavija za dràvo in zgodovinsko romunsko-moldavijsko 

pokrajino Moldova, Osrednje gorovje za Central Range v Papui Novi Gvineji in Sredinnyj hrebet 

na Kam~atki, Privetrni otoki za Îles du Vent v Francoski Polineziji, Ilhas de Barlavento v Zelenortskih 

otokih in Windward Islands v Malih Antilih, Sveti Toma` za otok Saint Thomas v Ameri{kih Devi{kih 

otokih in otok São Tomé v Gvinejskem zalivu. 

Dale~ najve~ podoma~enih zemljepisnih imen je z obmo~ij Azije in Evrope, razlika med njima pa 

je malenkostna. Afrika na tretjem mestu ne dosega niti polovi~nega {tevila ene od obeh vodilnih celin. 

Na naslednjem mestu je zaradi obilnej{ega podoma~evanja imen tihooceanskih otokov Oceanija. Tudi 

na Antarktiki je podoma~enih ve~ kot 100 imen, takoj za njo pa je Severna Amerika. 

Med dràvami je po {tevilu podoma~enih imen v vodstvu najve~ja svetovna dràva Rusija. Takoj 

za njo so Zdruène dràve Amerike in za njimi Kitajska. Visoko na letvici dvajsetih je tudi druga povr- 

{insko najve~ja dràva Kanada, na njej pa sta tudi obe preostali orja{ki dràvi Avstralija in Brazilija. To 

kaè, da je podoma~evanje razmeroma enakomerno porazdeljeno po vsej Zemljini obli. Med evropskimi 

dràvami se od ~etrtega do osmega mesta v zaporedju zvrstijo Francija, Italija, Gr~ija in Avstrija, 

na{i sosedi tudi zaradi slovenskih imen v zamejstvu. Preostale evropske dràve na letvici so Nem~ija, 

Zdruèno kraljestvo, Ukrajina in [panija, azijske Indija, Indonezija, Kazahstan, Iran in Izrael, na njej pa 

je kot edina afri{ka dràva {e Egipt. 

Glede na pomenski tip je podoma~enih dale~ najve~ podmorskih reliefnih oblik; pravzaprav so vsi 

tovrstni zapisi podoma~eni (slika 34). Na naslednjih mestih so z zelo podobnimi {tevili morski hidronimi, 

kopenske reliefne oblike, oto{ke reliefne oblike in kopenski hidronimi, nekoliko za njimi pa naselja, 

ki so prvi~ nazadovala na {esto mesto. Sledijo upravne enote (zlasti zaradi navedb v imenskem kazalu) 

in naravne pokrajine, {tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv pa je zaradi opustitve nekaterih 

podoma~enih imen dràv (Sveta Lucija je na primer postala Saint Lucia) v primerjavi s predhodnim atlasom 

celo rahlo nazadovalo, na 172. Omembe vredna kategorija je le {e obalna reliefna oblika. 

3.12 GEOGRAFSKI ATLAS SVETA ZA [OLE 

Prvi novi {olski atlas v 3. tiso~letju je bil Geografski atlas sveta za {ole, v bistvu tudi prvi povsem 

doma~i izdelek. Zanj je poskrbelo ljubljansko kartografsko podjetje Monde Neuf d. o. o., ki se v zadnjem 

~asu uveljavlja tudi kot zalo`nik. Za imenom Monde Neuf se skrivata njegova ustanovitelja, kartografa, 

brata Damir in Denis [ehi}, ki sta atlas sama zasnovala in tudi izdelala. Gradivo je strokovno pregledal 

106


in uredil geograf Franc Lovren~ak (1940–). Izdala ga je Tehni{ka zalo`ba Slovenije, ki je za notranjo 

urednico imenovala Majo Jug Hartman. Atlas je leto pozneje (2003) doìvel ponatis in ob tem spremenil 

ime v Geografski atlas sveta za osnovno in srednje {ole, àl pa so v njem ostale (pre){tevilne napake, 

ki ta atlas na nek na~in povzdigujejo v vzor~ni primer, kak{en naj sodobni atlas ne bi bil, {e najmanj 

za {olske potrebe. 

Ker pa smo Slovenci o~itno povr{ni oziroma neve{~i uporabniki, to njegovih snovalcev ni pretirano 

oviralo pri nadaljnji krepitvi tr`nega deleà na na{em trì{~u, ki so si ga izborili ob izdaji novega splo- 

{nega atlasa z znanim naslovom Veliki druìnski atlas sveta ([ehi} Den., [ehi} Dam. 2004) in {e bolj 

ob prodaji v posamezne tematske zvezke razrezanega atlasa. Vsak teden je iz{el nov zvezek ([ehi} 

Den., [ehi} Dam. 2006a, 2006b, 2006c, 2006d, 2006e, 2006f) in bil naprodaj skupaj z Nedeljskim 

dnevnikom. êprav to delo {e ~aka na podrobnej{o analizo, je è beèn pregled razkril mnoge pomanjkljivosti. 

Geografski atlas za {ole je knjiga velikega formata (33,5 krat 23,5 cm), ki je na prvi pogled povsem 

korekten izdelek, ~eprav zemljevidov ne dopolnjujejo nobene druge informacije; opazno je tudi popolno 

pomanjkanje kakr{nihkoli privla~nih slikovnih in drugih grafi~nih prilog. Pogled je usmerjen od zunaj 

navznoter, zato je za uvodnim prikazom Oson~ja in poloàja Zemlje najprej obdelan svet, nato posamezne 

celine, za~en{i z Evropo, in nazadnje {e Slovenija. Poleg topografskih zemljevidov, ki so 

poimenovani fizi~ni zemljevidi, ga sestavljajo sistemati~no razvr{~eni tematski zemljevidi z naslednjimi 

vsebinami: za svet politi~ni zemljevid, gospodarstvo, kamnine in prsti, podnebje in rastlinstvo, prebivalstvo, 

za celine pa politi~ni zemljevid, podnebje, padavine in naravna rastlinska obmo~ja, rast prebivalstva 

in gostota naseljenosti, bruto doma~i proizvod in mednarodne integracije, kmetijstvo ter industrija, rudarstvo 

in promet. êprav je v naslovu poudarjeno, da naj bi {lo za atlas sveta, je Slovenija s tematskimi 

zemljevidi {e bistveno bolj podrobno prikazana, kar je bilo ob {tevilnih (brez dovoljenja) prirejenih kartografskih 

predlogah iz Geografskega atlasa Slovenije (DZS 1998) in Enciklopedije Slovenije razmeroma 

enostavno izvedljivo. 

Atlas zaklju~uje Stvarno kazalo (?!), v katerem so, bolje re~eno, naj bi bila zbrana zemljepisna imena 

iz fizi~nih zemljevidov sveta, celin in Slovenije; tako je namre~ navedeno na njegovem za~etku. 

V imenskem kazalu je na 15 straneh z ne pretirano majhnimi ~rkami zapisanih vsega okrog 4200 razli~nih 

zemljepisnih imen; z be`nimi primerjavi je bilo kaj hitro ugotovljeno, da v njem brez kakr{nekoli 

sistemske logike manjkajo mnoga zemljepisna imena z vseh koncev sveta. Malce zlobno re~eno: morda 

je {e sre~a, da kazalo ni bolj popolno, saj bi bilo v njem sicer {e precej ve~ napak. 

V imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen so vklju~ena imena z naslednjih zemljevidov (navedeni 

so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 

• Svet: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000; 

• Svet: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 61.500.000; 

• Atlantski in Indijski ocean: podmorski relief v merilu 1 : 61.500.000; 

• Evropa: politi~ni zemljevid v merilu 13.500.000; 

• Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 13.500.000; 

• Ju`na in jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 8.500.000; 

• [panija in Portugalska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; 

• Italija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; 

• Jugovzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000; 

• Srednja Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.000.000; 

• Nem~ija, Avstrija, Slovenija, [vica: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000; 

• Poljska, ê{ka, Slova{ka, Madàrska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 2.800.000; 

• Zahodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.000.000; 

• Velika Britanija in Irska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000; 

• Francija in dràve Beneluksa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 4.650.000; 

• Severna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 5.500.000 z izsekom Islandije v istem merilu; 

107


Drago Kladnik 

• Vzhodna Evropa: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 9.500.000; 

• Azija: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.000.000; 

• Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.000.000; 

• Severna in srednja Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.850.000; 

• Ju`na in jugovzhodna Azija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000; 

• Kitajska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000; 

• Japonska: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 7.500.000; 

• Jugozahodna Azija: fizi~ni zemljevid (merilo ni navedeno); 

• Afrika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 25.000.000; 

• Afrika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 25.000.000; 

• Afrika – severni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.000.000; 

• Afrika – ju`ni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 17.000.000; 

• Severna in Srednja Amerika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 23.500.000; 

• Severna in Srednja Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 23.500.000; 

• Kanada: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.000.000; 

• Zdruène dràve Amerike: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 13.500.000; 

• Srednja Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 13.500.000; 

• Ju`na Amerika: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 22.000.000; 

• Ju`na Amerika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 22.000.000; 

• Ju`na Amerika – severni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 15.000.000; 

• Ju`na Amerika – ju`ni del: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 15.000.000; 

• Avstralija: politi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.500.000; 

• Avstralija: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 16.500.000; 

• Tihi ocean: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 54.500.000; 

• Tihi ocean: podmorski relief v merilu 1 : 54.500.000; 

• Arktika: podmorski relief v merilu 1 : 32.500.000; 

• Antarktika: podmorski relief v merilu 1 : 32.500.000; 

• Arktika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.500.000; 

• Antarktika: fizi~ni zemljevid v merilu 1 : 32.500.000. 

Navedene zemljevide, tako kot celotni atlas izdelane z ra~unalni{ko kartografijo, lahko raz~lenimo 

na tri tipe. Prvi tip so fizi~ni zemljevidi, na katerih je relief na kopnem ponazorjen z barvnimi hipsografskimi 

ploskvami, pri ~emer so robovi posameznih ploskev na ju`nem koncu rahlo potemnjeni, zato je 

vtis plasti~nosti kar dober. Barvna lestvica sega od niìnske zelene prek rumene, rjave, rjavorde~e do 

vijoli~astosivkaste barve za vi{inski pas z nadmorsko vi{ino ve~ kot 4000 m. Na podoben na~in, to je 

s stopnjevanjem kontrasta modrih odtenkov, je ponazorjen podmorski relief, s tem, da pri obrobah posameznih 

ploskev ni sen~enja. S svetlej{im modrim odtenkom so ponazorjena jezera, reke pa so zarisane 

z nekoliko temnej{o modro barvo. Vsi, morski in kopenski hidronimi so zapisani z modro barvo, kar je 

ena od odlik atlasa. Imena na zemljevidu sveta so zapisana izklju~no enojezi~no, torej v podoma~eni 

ali originalni obliki; stopnja doma~enja je velika. Nenavadno je, da je na fizi~nih zemljevidih navedenih 

ve~ imen naselij kot na politi~nih. Na zemljevidih celin in regionalnih zemljevidih oziroma zemljevidih 

delov celin so imena na~eloma zapisana dvojezi~no, najprej v originalni obliki in za njo v oklepajih (pri 

naseljih z nekoliko manj{imi ~rkami, pri otokih ponekod tudi z malimi ~rkami za velikimi) v sloven{~ini. 

Na~eloma zato, ker je problemov in nedoslednosti toliko, da se jih ne da v celoti razloìti niti na primeru 

enega samega zemljevida. Dosledno samo v podoma~eni obliki, seveda ~e je ta na voljo, so zapisana 

samo imena dràv in morij, pa {e pri teh najdemo na zemljevidu Azije v oklepaju navedeno podoma- 

~eno alonimsko razli~ico: Flore{ko morje (Sundsko morje). Samo kot intermezzo naj bo navedena imenska 

obravnava reke Labe na fizi~nem zemljevidu Evrope. Na ê{kem je najprej navedeno slovensko ime 

Laba in za njim v oklepaju nem{ko ime Elbe, v Nem~iji pa najprej originalno ime Elbe in nato v oklepaju 

slovensko ime Laba. 

108


Slika 35: Za Monde Neufov {olski atlas sta zna~ilna precej{nja nedoslednost pri zapisovanju zemljepisnih 

imen in veliko {tevilo napak, ki jih izurjenemu bralcu razkrije malo bolj poglobljen pregled. 

Drugi tip sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in posameznih celin. Na njih so z raznovrstnimi barvnimi 

ploskvami ponazorjena ozemlja posameznih dràv; z niansiranjem barvnih odtenkov je prikazana 

tudi izoblikovanost povr{ja. Morje je prikazano z enotnim svetlomodrim odtenkom, tak{nim kot jezera. 

Reke so tako kot na fizi~nih zemljevidih nekoliko temnej{e modre barve. Tudi na teh zemljevidih so vsi 

hidronimi zapisani z modro barvo. Poleg hidronimov so na njih (enojezi~no) zapisana samo {e imena 

dràv in (dvojezi~no) imena njihovih glavnih mest. Poglejmo si {e primer imenske obravnave Labe na 

politi~nem zemljevidu Evrope. Na ê{kem je najprej navedeno originalno ime Labe in za njim v oklepaju 

napa~na slovenska podoma~itev Elba, v Nem~iji pa najprej originalno ime Elbe in nato v oklepaju 

pravilno slovensko ime Laba. 

Tretji tip zemljevidov so zemljevidi oceanov ter Arktike in Antarktike s prikazi podmorskega reliefa. 

Na kopnem je relief ponazorjen s hipsografskimi ploskvami v sivkastih odtenkih; razen reliefa ni na njem 

ozna~enih nobenih drugih pojavov niti ni zapisanih nobenih imen. Podmorski relief prikazujejo odtenki 

modre barve, ki ponazarjajo globinske pasove. Tenko sen~enje obrob ploskev na severni strani zagotavlja 

trirazse`nostni vtis. Z zelenkastim odtenkom so zelo plasti~no prikazana obmo~ja celinskih polic ali {elfov, 

ki so v bistvu z morjem zalita polo`na robna obmo~ja celin. Na teh zemljevidih so vpisana izklju~no 

imena podmorskih reliefnih oblik, vsa v slovenskem jeziku. 

Tipografija je poenotena in dokaj pregledna, vendar ni razloèna v legendi. Uporabljena so diakriti~na 

in naglasna znamenja, prav tako posebne latini~ne ~rke. Ve~ samovolje je pri prevedbi ruskih imen, 

109


Drago Kladnik 

ki so v glavnem transkribirana in tudi prevedena, vendar niso zapisana dvojezi~no, tako da nepoznavalcu 

ne more biti jasno, da gre pravzaprav za poslovenjeno imensko obliko. Zna~ilni primeri so imena 

reke Severna Dvina, originalno rusko Severnaja Dvina ter mest Arhangelsk (originalno Arhangel'sk) in 

Astrahan (originalno Astrahan'). V posameznih primerih pa se vendar uporabljajo tudi opu{~aji, na primer 

pri zapisu imen Mezen', Stavropol', tudi Kazan' in Perm' na fizi~nih zemljevidih Evrope in Azije, ne 

pa tudi na zemljevidu Vzhodne Evrope. V Ukrajini je ve~ina imen podoma~enih iz ru{~ine, na primer, 

Dnepropetrovsk, Harkov, Lvov, Zaporo`je, le nekatera so zapisana pribli`no po ukrajinsko, na primer 

êrnigiv (originalno Chernihiv) in ne êrnigov. Pod nekaterimi so v oklepajih slovenska oziroma ruska 

imena, na primer Kyïv (Kijev), Kryvyj Rih (Krivoj Rog). V zapisu imena Armjan'sk se tudi v Ukrajini enkrat 

pojavi opu{~aj. Vsa beloruska imena so zapisana v ruskem jeziku. Kitajska imena so pre~rkovana s pinjinom, 

japonska po Hepburnovem sistemu. Za pre~rkovanje imen, zapisanih z arabsko pisavo, sta 

uporabljena vsaj dva transliteracijska sistema. Gostota imen je zmerna, zato je berljivost dobra. Pomembna 

imena so zapisana s poudarjeno velikimi ~rkami, kar je z metodi~nega vidika primerno. 

V Geografskem atlasu za {ole se dosledno uporablja ob~noimenski izraz zemlja, na primer Zemlja 

Franca Joèfa za zemlja Franca-Iosifa v ruskem delu Arktike, Zemlja Edith Ronne za Edith Ronne 

Land, Wilkesova zemlja za Wilkes Land na Antarktiki in Zemlja Warming za Warming Land na severu 

Grenlandije. Na zemljevidu Nem~ija, Avstrija, Slovenija, [vica se pojavi tudi zastarela podoma~ena oblika 

ê{ki les in za njo v oklepaju (êský les, Oberpfalzerwald), vendar na drugi strani Bavarski gozd 

(Bayerische Wald) in Teutobur{ki gozd, ki pa je zapisan samo v slovenskem jeziku. Na istem zemljevidu 

so {e drugi neusklajeni zapisi, na primer Bernske Alpe (Berner Alpen), Glarnske Alpe (Glarner 

Alpen), Valai{ke Alpe (Walliser Alpen), Grajske Alpe (Alpes Graies), Ziljske Alpe (Gailtaler Alpen), Visoke 

Ture (Hohe Tauern), toda Allgäuske Alpe, Lechtalske Alpe, Bavarske Alpe, Bergamske Alpe, tudi 

Vogezi, [vabska Jura. 

Napake in neskladja so tudi na drugih zemljevidih. Na tem mestu navajamo le nekatere izbrane primere 

skupaj z imeni zemljevidov. Na fizi~nem zemljevidu Evrope je za Anatolsko planoto navedeno 

originalno ime Anadoul namesto Anadolu. Na zemljevidu Ju`na in jugovzhodna Evropa je zapisano takole: 

OBER (Zgornja) ÖSTERREICH (Avstrija), na jugu Italije samo (Bazilikata), v Srbiji je ime Dunav 

(Donava) zapisano ob toku reke Tise, za bolgarsko glavno mesto je po angle{ko, morda pa tudi nem{- 

ko, francosko, italijansko, poljsko ali kako druga~e zapisano Sofia in zatem kot podoma~eno (Sofija). 

Na zemljevidu Italije je samo Graz brez sicer obi~ajnega slovenskega imena (Gradec), na jugu je samo 

originalno ime Basilicata, namesto Prekmurje pi{e Prekomurje. Na zemljevidu Jugovzhodna Evropa je 

ob toku reke Piave (samo originalno) zapisano ime reke Tagliamento. Na zemljevidu Poljska, ê{ka, 

Slova{ka, Madàrska je na mestu hribovja Malá Fatra zapisano Male Tatre (tega oronima v resnici sploh 

ni, ampak so Nizke Tatre), na njem se podu~imo tudi Ziljske Alpe (Gailtaler Alpen, Alpi Carniche?!!). 

Na zemljevidu Francija in dràve Beneluksa je na severni obali Bretanje dvakrat zapisano Rt Primel, 

podobno je na zemljevidu Japonska na ju`ni obali [ikokuja dvakrat zapisan Rt Ashizuri in na zemljevidu 

Severna in Srednja Amerika dvakrat Polotok Brodeur na severu Baffinovega otoka. Na tem zemljevidu 

pi{e {e Great Plaine namesto Great Plains, Bahamaski otoki namesto Bahamski otoki in Poluotok de 

Gaspé. Na zemljevidu Severna in Srednja Amerika najdemo tudi naslednje zapise: California (Kalifornija), 

Georgia (Georgija), North Carolina (Severna Karolina), toda Teksas (Texas). Na zemljevidu Kanada 

so na obmo~ju prikazanega dela Rusije podoma~ena prav vsa imena, najdemo pa {e zapise Zaljev 

princa Alberta, Zaljev Disko in reka Yellowston namesto Yellowstone. Na zemljevidu Azija je zapisano 

Ujungpadangang (Makasar), a ni topografskega znaka za mesto, na zemljevidu Ju`na in Jugovzhodna 

Azija je za filipinsko mesto na otoku Panayju zapisano Iloila namesto Iloilo. Na zemljevidu Kitajska 

je manj{e mandùrsko mesto Anshan podoma~eno v An{an, ne pa tudi ve~ja in bolj znana kitajska 

mesta Shenyang, Tianjin, Nanjing, za katere imamo slovenske ustreznice [enjang, Tiencin in Nanking. 

Zapisano je tudi Macao (Aomen), kot da bi bilo kitajsko ime v oklepaju podoma~eno slovensko ime, pa 

tudi Shache (Yarkant); Yarkand je è iz obdobja Svilne poti znan kot Jarkand. Na zemljevidu Jugozahodna 

Azija pi{e Jezer Urmia namesto Jezero Urmija ali {e bolje, po kraju Urmija poimenovano Urmijsko 

110


jezero. Na fizi~nem zemljevidu Afrike najdemo Brana Kariba za Kariba Dam, pa tudi zapise Tehra – n (Teheran), 

Ar-Ri •– ya – d (Rijad), toda med njima je le izvorno Ba – gda – d. Na zemljevidu Afrika: kmetijstvo je reka 

Bahr al-Jabel napa~no prevedena v Beli Nil; v resnici je Gorski Nil. 

Tudi sicer kar mrgoli nepoenotenih zapisov, kar se odraà v {tevilnih dvojnicah. Naj navedemo le 

nekatere z za~etka abecede: Andamani in Andamanski otoki za Andaman Islands, Andi in Kordiljere 

za Cordillera de los Andes, Arafurski greben in Arafurski hrbet za Arafura Shelf (glede na origonal ni 

ustrezno nobeno), Armensko gorovje in Araratsko vi{avje, Asmara in Asmera za eritrejsko glavno mesto 

Asmera, Ataba{ko jezero in Jezero Athabasca za Lake Athabasca, Baffinov otok in Baffinova zemlja 

za Baffin Island, Beocija in Bojotija za Boiotia/Viotia, Bermudski otoki in Bermudsko oto~je za Bermuda 

Islands, Birangsko hribovje in Biran{ko hribovje za gory Byrranga, Bi{kek in Frunze za Bishkek, Bitterroot 

gorovje in Bitterrootovo (!; poimenovano ni po osebi, ampak po planinski cvetlici) gorovje za Bitterroot 

Range, Bombaj in Bombay za Mumbai/Bombay, Brahmaputra in Bramaputra za Brahmaputra/Yarlung 

Zangbo Jiang, Campe{ki zaliv in Kampe{ki zaliv za Bahía de Campeche. V ta sklop spada tudi dvojnica 

Veliki Avstralski zaliv in Veliki avstralski zaliv za Great Australian Bight. 

S tem napak {e zdale~ ni konec. Ker vseh odkritih ne moremo podrobneje pokomentirati, jih navajamo 

samo z navedbo napa~ne oblike (ni nujno, da so napake na vseh zemljevidih, so pa na vsaj enem 

od njih) in pravilne oziroma izvirne v oklepaju. 

Najprej so na{teta sporna imena z zemljevidov: Agmola (Akmola), Argentinska planota (originalno 

Argentine Abyssal Plain, torej Argentinska globokomorska ravnina), Argolijski zaliv (Argolidski zaliv), 

Arhipelag de Colón (originalno Islas Galápagos/Archipiélago de Colón, za kar je è dolgo uveljavljeno 

ime Galapa{ki otoki), Ascher Fjord (Archel Fiord), Askimiski otok (Akimiski Island, torej otok Akimiski), 

Be~uana (Be~uanija), Belorusko gorovje in v imenskem kazalu Belorusko gorstvo (Belorusskaja grjada, 

do 345 m visoka reliefna enota je po na{e Belorusko vi{avje), Biala (Bielsko-Bial / a), Bogeragh Montains 

(Bogeragh Mountains), Brienzersko jezero (originalno Brienzer See; tega ne doma~imo, ~e pa bi ga 

è, bi moralo biti Brien{ko jezero), ^rna Gora (^rna gora), Dardaneli (Dardanele), podoma~eno libijsko 

mesto Darnis (originalno Darnah, ki ga po angle{kem zgledu doma~imo v Derna), Dofine (Dauphiné, 

podoma~eno Dofineja), Doggerska kotlina (originalno Dogger Bank, torej Doggerska plitvina), Erijsko 

jezero (Eriejsko jezero, kar je navedeno samo v imenskem kazalu), Firenca (Firence), Flichnerjeva ledena 

polica (Filchnerjeva ledena polica), Globokomorska planota (Severnoameri{ka kotlina), Gorje 

Kak{aal-Too (originalno hrebet Kak{aal-Too'), Gorovje Muratus (originalno Pegunungan Meratus), Hamersleyevo 

gorovje (Hamersleyjevo gorovje), Hawai (Hawaii), Hribovje New England (originalno New England 

Range v Avstraliji, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Novoangle{ko hribovje), Huronovo 

jezero (originalno Lake Huron, poimenovano po indijanskem ljudstvu Huroni, zato Huronsko jezero), 

Iskaten'sko vi{avje (originalno hrebet Iskaten'), Jezero Atikorrak (originalno Atikonak Lake), Jezero Bear 

(originalno Bear Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Medvedje jezero), Jezero Big 

Trout (originalno Big Trout Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Jezero velikih postrvi), 

Jezero Claire (originalno Lac à l'Eau-Claire, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Bistro 

jezero), Jezero Colpasa (originalno Salar de Coipasa, torej sploh ni jezero!), Jezero Izabel (originalno 

Lago de Izabal), Jezero Kasimigaura (originalno Kasumi-ga-Ura), Jezero Llangulhué (originalno Lago 

Languihué), Jezero Lower Red (originalno Lower Red Lake; tega ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo 

biti Spodnje Rde~e jezero, saj je le del Rde~ih jezer oziroma Red Lakes), Jezero McKay (originalno 

MacKay Lake), Jezero Mille Lachs (originalno Mille Lacs Lake), Jezero Nara (originalno ozero Naro~), 

Jezero Neusiedler in Neusiedlersko jezero (uveljavljeno je ime Neìdersko jezero), Jezero Ntomba (originalno 

Lac Tumba), Jezero Ozarks (originalno Lake of the Ozarks, torej Ozar{ko jezero, vendar tega 

ne slovenimo), Jezero Pjelinen (originalno Pielinen), Jezero Playgreen (originalno Flaygreen Lake), Jezero 

Princes Mary (originalno Princess Mary Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo biti Jezero 

princese Marije), Jezero Rainy (originalno Rainy Lake, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, bi moralo 

biti Deèvno jezero), Jezero St. Pirre (originalno Lac Saint-Pierre, ~esar ne doma~imo, ~e pa bi ga è, 

bi moralo biti Jezero svetega Petra), Jezero Superior (Gornje jezero), Jezero Taihu Tai (originalno Tai 

111


Drago Kladnik 

Hu/Taihu, torej jezero Tai), Jezero Winnibi (originalno Winnibigoshish Lake; o~itno je napa~no prepisano 

iz Atlasa sveta 2000, kjer je beseda Winnibigoshish zaradi dolìne deljena in je v prvi vrstici zapisano 

Winnibi), Jezero Vöts (originalno Vörts jarv), Karolinski oto~je (Karolinsko oto~je), Kartaga (originalno 

Qarta – jannah/Carthage za Kartagina), Kirgijsko Gorjove in Kirgizijsko Gorovje (Kirgi{ko gorovje), Kongova 

Kotlina (Kongova kotlina oziroma {e bolje Kongo{ka kotlina), Krupinska niìna (originalno 

Krupinska vrchovina, zato Krupinska planota), Kummerowersko jezero (originalno Kummerower See, 

zato Kummerowsko jezero, ~esar pa ne slovenimo), Kun{irski preliv (Kuna{irski preliv), Lichtenstein 

(Liechtenstein), Luì~ka Nisa (Luì{ka Nisa), Melvilleovo morje (originalno Viscount Melville Sound, zato 

Melvillov preliv), Moringtonova globokomorska ravnina (Morningtonova globokomorska ravnina), Morje 

Princa Gustava Adolfa (Morje princa Gustava Adolfa), Obala Komarjev (Obala komarjev, originalno 

Costa de los Mosquitos, zato je pravilno Obala Moskitov ali Moskitska obala), Oto~je Bougainville (originalno 

Bougainville Island, zato otok Bougainville), Oto~je Kanares (originalno Archipiélago de los 

Canarreos, ~esar ne doma~imo), Oto~je Savaii Upolu (originalno Samoa Islands), Oto~je Wellington 

(originalno Isla Wellington, torej otok Wellington ali Wellingtonov otok, ~esar ne doma~imo), Otok Drydalski 

(originalno Drygalski Island), Otoki Kepulauan Mentawai (originalno Kepulauan Mentawai, zato 

je to pleonazem v pomenu Otoki otoki Mentawai!!), Otoki Melville (originalno Melville Island, torej Melvillov 

otok), Otoki Sangir (originalno Kepulauan Sangihe), Panamski oìna in Panamska prevlaka 

(Panamska zemeljska oìna), Pekurnejsko vi{avje (originalno hrebet Pekul'nej, ~esar ne doma~imo), 

Planjava Yukon (originalno Yukon Plateau, torej Jukonska planota), Plauersko jezero (originalno Plauer 

See, torej Plausko jezero, ~esar ne doma~imo), Polotok Lower (originalno Lower Peninsula, torej 

Spodnji polotok, ~esar ne doma~imo), Polotok Taiato (originalno Península de Taitao), Polotok 'Ungava 

in Polotok d'Ungava (originalno Péninsule d'Ungava, zato Ungavski polotok), Polotok Upper (originalno 

Upper Peninsula, torej Zgornji polotok, ~esar ne doma~imo), Prekop de l'Est (originalno Canal d'Est, 

torej Vzhodni prekop), Preliv de Jaques-Cartier (originalno Détroit de Jacques-Cartier, torej Preliv Jacquesa 

Cartiera), Preliv Frederik (originalno Frederick Sound, torej Frederickov preliv, ~esar pa ne 

doma~imo), Preliv Frozen (originalno Frozen Strait, torej Zamrznjeni preliv, ~esar ne doma~imo), Preliv 

Goldsmit (originalno Goldsmith Channel), Preliv Sund (originalno Davy Sund, torej Davyjev preliv!!, 

~esar ne doma~imo), Prevlaka Tehuantepec (originalno Istmo de Tehuantepec, torej Tehuantepe{ka 

zemeljska oìna, v imenskem kazalu je celo Tehuantepe{ka niìna?!), Pustinja Sandy (originalno Sandy 

Desert, torej Pe{~ena pu{~ava!!!), Pu{~ava Painted (originalno Painted Desert, torej Pobarvana pu{- 

~ava!!!), Rezervar Potholes (originalno Potholes Reservoir, torej zajezitveno jezero Potholes), Rt Andre 

(originalno Cape Adare), Rt d'Ambre (originalno Tanjona Babaomby/Cap d'Ambre, torej Rt ambre), Rt 

Kellet (originalno Cape Kellett), Rt Mocihan (originalno Cape Mohican), Rt North West (originalno North 

West Cape, torej Severozahodni rt), Rt Norwegia (originalno Kapp Norvegia), Rt Portland Bill (originalno 

Bill of Portland), Rt Sainte Catherine's (originalno Saint Catherine's Point, torej Rt svete Katarine, 

~esar pa ne doma~imo), Rt Salines (originalno Cabo de Salinas), Rt Sao Roque (originalno Cabo de 

São Roque, kar doma~imo v Rt svetega Roka), Rt Sarrat (originalno Cap Serrat), Rt Steahorse (originalno 

Seahorse Point, torej Rt morskih konji~kov, ~esar pa ne doma~imo), Schwerinersko jezero (originalno 

Schweriner See, torej Schwerinsko jezero, ~esar pa ne doma~imo), Sibir (originalno Sibir', torej Sibirija; 

v ponatisu iz leta 2003 je ena redkih napak, ki je popravljena!), Sierraleonska planota (Sierra Leone 

Rise, torej Siarraleonski prag), Slova{ki Beskidi (originalno Beskid Wysoki, kar je na Poljskem, kjer je 

pojav tudi vrisan!!), Solomon (originalno Solomon Islands, torej Salomonovi otoki), Stettinerski zaliv (originalno 

Zalew Szczeciński/Stettiner Haff, torej, glede na to, da ima zdaj mesto Szczecin poljsko ime, 

Szczecinski zaliv), Tekanijska gora (originalno hrebet Tenkany), Thirin{ki gozd in Thürin{ki gozd (originalno 

Thüringer Wald, torej Turin{ki gozd, saj pokrajino Turingija doma~imo), Trinidadski hrbet (originalno 

Trindade Ridge, torej Trindadski hrbet), Tsu (originalno Tsushima, kar doma~imo v Cu{ima), Udskajski 

zaliv (originalno Udskaja guba, torej Udski zaliv), Vadi Haifa (originalno Wadi •– Halfa – '), Victorijini slapovi 

(Viktorijini slapovi), Viktorija (v imenskem kazalu tudi Victoria; originalno Victoria Island, torej Viktorijin 

otok), Visoke planjave, Velike planjeve in Velike ravnine (originalno Great Plains, kar doma~imo v Velike 

112


planjave), Vzhodno Evropska niìna (Vzhodnoevropsko niàvje), Whartova kotlina (Whartonova kotlina), 

Zaliv Bonnya (originalno Bight of Bonny, torej zaliv Bonny ali Bonnyjski zaliv), Zaliv Borgne (originalno 

Lake Borgne), Zaliv Comittee (originalno Committee Bay), Zaliv de Buenaventura (originalno Bahía de 

Buenaventura), Zaliv de Chiriqui (originalno Golfo de Chiriqui, torej Chiriquijski zaliv, ~esar pa ne doma~imo), 

Zaliv de Espíritu Santo (originalno Bahía del Espíritu Santo, torej Zaliv svetega duha, ~esar pa 

ne doma~imo), Zaliv del Yagu (originalno Bahía del Yagui), Zaliv Gaela (Zaliv Gaeta oziroma Gaetski 

zaliv), Zaliv Guanacayabo (originalno Golfo de Guacanayabo), Zaliv Hecla i Griper (originalno Hecla 

and Griper Bay), Zaliv Kraljice Charlotte (Zaliv kraljice Charlotte ali Zaliv kraljice [arlote), Zaliv Mosquitos 

(originalno Mosquito Gulf, torej Moskitski zaliv, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv Nuevo (originalno Golfo 

Nuevo, torej Novi zaliv, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv of Gods Mercy (originalno Bay of Gods Mercy, 

torej Zaliv bo`je milosti, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv of Islands (originalno Bay of Islands, torej Oto{- 

ki zaliv, ~esar pa ne doma~imo), Zaliv Planty (originalno Bay of Plenty, torej Zaliv izobilja), Zaliv San 

Júan den Norte (originalno Golfo del San Juan del Norte), Zaliv Savación (originalno Bahía Salvación), 

Zaliv Sv. George's (originalno Saint George's Bay, torej Zaliv svetega Jurija; napa~na je tudi lokacija 

napisa), Zaliv Utiura in Zaliv U~iura (originalno Uchiura-Wan), Zaliv White (originalno White Bay, torej 

Beli zaliv, {e zlasti ker je poleg Green Bay, ki pa ni podoma~en), Zemlja Nyeboe (originalno Nyboe Land), 

Zaravan Kemloops (originalno Kemloops Plateau, torej Kemloopska planota, ~esar pa ne doma~imo), 

Zavala Haymana (Kotlina Haymana), Zemlja Kong Willhelm (originalno Kong Wilhelm Land, torej Deèla 

kralja Wilhelma), Zolotojska gora (originalno Zolotoj hrebet, torej Zlato gorovje, ~esar pa ne doma~imo). 

Zdaj pa {e grehi iz imenskega kazala: za preliv Bab al Mandab je zapisano, da je njegov alonim 

Adenski zaliv, Barklyev ravnik (Barklyjev ravnik), Bogota (povsod na zemljevidih je Santa Fe de Bogotá), 

Damletta (Damietta), Oto~je Devon (originalno Devon Island, torej otok Devon), Dùngdùrsko gorovje 

Slika 36: [e nekaj primerov nedoslednosti in napa~ne rabe zemljepisnih imen iz Monde Neufovega 

Geografskega atlasa sveta za {ole; bralec naj jih poi{~e sam! 

113


Drago Kladnik 

(originalno hrebet Dùgdùr), Floridski zaliv (Floridski preliv), Haniara (Honiara), Isalndija in Isaldija (Islandija), 

Jezero Inandra (originalno ozero Imandra), Jez Liiamna (originalno Lake Lliamna), Jezero Rendeer 

(originalno Lake Reindeer, torej Jezero severnih jelenov), Kanovsko zajezitveno jezero (Kahovsko zajezitveno 

jezero), Kinduku{ (Hinduku{), Kumo-mani~na dolina (na zemljevidu je Kumo-Many{ko niàvje, 

obi~ajno pa govorimo o Kumo-Mani{kem podolju), Magallanov preliv (Magellanov preliv), Oto~je Eksuma 

(originalno Exuma Islands, na zemljevidu je Oto~je Exuma), Otoki Gaicos (na zemljevidu sta obliki 

Otoki Caicos in Oto~je Caicos), Pnompen (to bi bila lahko dobra, ~eprav {e ne uveljavljena re{itev, a je 

àl samo v imenskem kazalu, na zemljevidih je namre~ Phnom Penh), Rt Farawell (Rt Farewell), Sinkjang 

(originalno Sinkiang Uighur, kar obi~ajno podoma~imo v Sinkiang), Smirn (Smirna), Solujsko morje 

(Sulujsko morje), Sveti Kristofor/Nevis (na zemljevidu je Sveti Kri{tof in Nevis), [entpavel v Labodski 

dolini ([entpavel v Labotni{ki dolini), Taipeh in Tajpeh (na zemljevidih Tajpej in Taipej), Ubera (Tibera), 

Veliko Suènjsko jezero (na zemljevidu Veliko suènjsko jezero), Volkinsko zajezitveno jezero (Votkinsko 

zajezitveno jezero), Zasjansko jezero (Zajsansko jezero), Zaliv Corcovade (originalno Golfo 

Corcovado), Zaliv Pana (originalno Gulf of Paria). V njem najdemo tudi ime Topol{~ica, pravilno je seveda 

Topol{ica. 

Plod podrobno navedenega ravnanja je kar 3192 podoma~enih zemljepisnih imen, kar ta atlas ob 

ne prav obilnem {tevilu vklju~enih imen med preu~enimi viri uvr{~a na sam vrh stopnje doma~enja, vsekakor 

pa na zanesljivo vodilno mesto med novej{imi atlasi. Najve~ podoma~enih zemljepisnih imen je 

z obmo~ja Evrope, ki ji sledi obmo~je Azije, ne prav dale~ za njima pa je Severna Amerika s kar 393 podoma~enimi 

imeni, ve~ kot z obmo~ja Afrike. Tak vrsti red je absolutna novost! 

Pomanjkanje sistemati~nosti pri podoma~evanju {e bolj nazorno podkrepljuje pregled dràv z najve~jim 

{tevilom podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Na prvem mestu je namre~ Kanada (kar 

221 imen), ki ji sledi Rusija, è na tretjem mestu pa so Zdruène dràve Amerike. Te tri dràve dale~ 

700 

600 


500 

400 

300 

200 

100 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 37: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Monde Neufovem 


114


preka{ajo naslednje, evropske dràve Zdruèno kraljestvo, Italijo in Francijo. Na naslednjem mestu je 

Avstralija, ki v drugih atlasih ni tako visoko uvr{~ena. Za njo je vodilna azijska dràva Kitajska, ob njej 

pa Rumeno celino zastopajo {e Indija, Tur~ija, Japonska, Indonezija in Kazahstan. Med evropskimi dràvami 

so na lestvici prvih dvajsetih {e Nem~ija, Ukrajina, Poljska, Gr~ija, Avstrija in [panija. Edina afri{ka 

dràva na njej je Egipt, ki pa je uvr{~en {ele na predzadnje mesto. 

Zaradi mnoìce podoma~enih imen zalivov, prelivov in jezer so glede na pomenski tip imena na vodilnih 

mestih morski hidronimi in kopenski hidronimi (slika 37). Nekaj za njimi so na tretjem mestu kopenske 

reliefne oblike. Zaradi masovnega podoma~evanja imen rtov so na ~etrtem mestu obalne reliefne oblike. 

Za njimi so oto{ke reliefne oblike in na {estem mestu imena naselij, vendar je podoma~enih le 

246 krajevnih imen. Ve~ kot 200 je tudi podoma~enih imen naravnih pokrajin, ki jim po {tevilu sledijo 

podmorske reliefne oblike. Njihovo razmeroma skromno {tevilo (187) {e bolj poudarja dejstvo, da se 

je s slovenjenjem imen ravnalo izrazito nekriti~no, tako reko~ po trenutnem navdihu. Podoma~enih imen 

neodvisnih dràv je 177. Glede na sicer{njo nagnjenost k podoma~evanju je presenetljivo, da je poslovenjenih 

samo 132 imen upravnih enot. 

3.13 VELIKI [OLSKI ATLAS 

Vsaka ve~ja slovenska zalo`ba razmi{lja o izdaji atlasa, saj s tem sebi in drugim dokaè, da je kos 

tudi najbolj zahtevnim zalo`ni{kim projektom, kar atlasi brez dvoma so. Ob uveljavljanju na~ela o prosti 

izbiri u~nih pripomo~kov s strani u~iteljev je ugodno prilo`nost za preboj zaslutila tudi gorenjska zalo`ba 

U~ila iz Trì~a, ki je leta 2003 izdala {olski atlas z morda ne preve~ posre~enim naslovom Veliki {olski 

atlas, saj med {olskimi atlasi nima niti najve~jega formata (29 krat 24,5 cm) niti ni najzajetnej{i. A v poplavi 

razli~nih atlasov s podobnimi naslovi se je pa~ posku{alo najti tr`no prepoznavno ime. 

Gre za prevod in priredbo dela Student Atlas britanskega zalo`nika Dorling Kindersley Book, ki je 

prvi~ iz{lo leta 1998. Pripravo slovenske razli~ice je obenem z nujnimi dopolnili o Sloveniji prevzel Geografski 

in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Uredniki so bili Mauro Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–) 

in Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je, tudi z lastnoro~nim 

vnosom zapisov na zemljevide, poskrbel Drago Kladnik. S strani zalo`be sta nad izvedbo projekta bedela 

Sre~ko Mrvar in Mojca Benedi~i~. 

Veliki {olski atlas je na nek na~in manj{i brat Druìnskega atlasa sveta (Slovenska knjiga 2001), 

zato sta si njuni vsebinski zasnovi precej podobni. Razlika je zlasti v precej posplo{eni obravnavi manj{ega 

in mlaj{ega brata, prilagojeni metodi~nim zahtevam pri pouku zemljepisa. Pogled je na~eloma usmerjen 

od znotraj navzven, vendar idealno shemo moti obravnava sveta kot celote pred obravnavo Slovenije. 

Vrstni red celin je bolj kot v Druìnskem atlasu sveta prilagojen evropskemu uporabniku, nenavadno 

je le, da je Afrika obravnavana za Ameriko in ume{~ena med Ju`no Ameriko ter Avstralijo in Oceanijo. 

Uvodna poglavja uporabnika seznanjajo s splo{nimi zna~ilnostmi Zemlje, njenimi prikazi na zemljevidih, 

izdelavo zemljevidov in njihovim razumevanjem. Za prikazi Slovenije je kraj{e poglavje Zemljepisna 

imena z razlago temeljnih pojmov in na~el zapisovanja tujih in podoma~enih imen ter seznamom okrog 

360 izbranih ob~noimenskih izrazov v pomembnej{ih svetovnih jezikih. Pred imenskim kazalom je {e 

kratek terminolo{ki slovar~ek s 126 razlagami temeljnih zemljepisnih pojmov. Imensko kazalo sestavlja 

pribli`no 10.200 razli~nih zemljepisnih imen, med katerimi so tudi nekatere ve~jezi~ne alonimske 

razli~ice. Za posameznim imenom je najprej navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je poimenovan 

pojav prikazan, nakar je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama ozna~en ustrezen kvadrant na zemljevidu. 

Zatem je za nenaselbinska imena z grafi~nimi simboli ali opisno naveden pomenski tip imena, na koncu 

pa sta zapisana {e dràva ali ocean, kjer je ime. Razen pri imenih, ki segajo ~ez ve~ dràv, je s stranmi 

neba opredeljena tudi pribli`na lega znotraj dolo~ene dràve oziroma oceana. 

Vsako celino kot celoto predstavljajo zemljevidi izoblikovanosti povr{ja skupaj s prerezom v obliki 

blokdiagrama, politi~ne razdelitve, gostote poselitve, ìvljenjske ravni, industrije, naravnih virov, podnebja 

ter rabe tal in kmetijstva. Vsak osrednji regionalni topografski zemljevid spremljajo tematski zemljevidi 

115


Drago Kladnik 

industrije, prebivalstva, rabe tal in kmetijstva, okoljskih dejavnikov ter januarskih in julijskih podnebnih 

zna~ilnosti; ob njih je {e trirazse`nostni prikaz zna~ilnosti pokrajine. Kartografske ponazoritve sveta in celin 

dopolnjujejo fotografije, ponazoritve delov celin, regij oziroma posameznih dràv pa grafikoni. Posamezni 

regionalni zemljevidi obsegajo le obravnavano obmo~je in se kon~ujejo na dràvnih ali administrativnih 

mejah, tako da so obmo~ja onstran njih prikazana na sosednjih zemljevidih. 

Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Velikem {olskem atlasu je nastal z zajemom ustreznih 

imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 

• Naravni zemljevid sveta z majhnima prikazoma severne in ju`ne poloble; 

• Zgradba Zemlje; 

• Oceani; 

• Politi~ni zemljevid sveta; 

• Evropa: povr{je v merilu 1 : 31.000.000; 

• Evropa: dràve v merilu 1 : 27.000.000; 

• Severna Evropa z izsekom Islandije (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Beneluks (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Britansko oto~je (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Francija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Pirenejski polotok (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Nem~ija in alpske dràve (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Italija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Srednja Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Jugovzhodna Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Vzhodna Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Evropski del Rusije (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Sredozemlje z izsekoma Malte in Cipra (prikazana so le grafi~na merila); 

• Azija : povr{je v merilu 1 : 65.000.000; 

• Azija: dràve v merilu 1 : 58.000.000; 

• Rusija in Kazahstan (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Tur~ija in Zakavkazje (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Jugozahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Srednja Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Japonska in Koreja z izsekom otokov Ryukyu (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Vzhodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ju`na Azija z izsekom Andamanov in Nikobarov (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Jugovzhodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Severna Amerika: povr{je v merilu 1 : 52.000.000; 

• Severna Amerika: dràve v merilu 1 : 47.500.000; 

• Zahodna Kanada in Aljaska (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Vzhodna Kanada (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Vzhodni del ZDA (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Zahodni del ZDA z izsekom Havajev (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Mehika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Srednja Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Karibi (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ju`na Amerika: povr{je v merilu 1 : 40.000.000; 

Slika 38: V {olskem atlasu U~il so na naravnem zemljevidu Ju`ne Amerike zemljepisna imena 

redka. ê zanje obstaja uveljavljena podoma~ena razli~ica, so poslovenjena. P 

116


117


Drago Kladnik 

• Ju`na Amerika: dràve v merilu 1 : 35.000.000; 

• Severni del Ju`ne Amerike z izsekom Galapa{kih otokov (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Ju`ni del Ju`ne Amerike (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Afrika: povr{je v merilu 1 : 46.000.000; 

• Afrika: dràve v merilu 1 : 45.000.000; 

• Severna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Zahodna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Vzhodna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ju`na Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); 


• Avstralija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Nova Zelandija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Tihooceanski otoki z izseki Samoanskih otokov, Tahitija in Velikono~nega otoka (prikazana so le grafi~na 

merila); 

• Antarktika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Arktika (prikazano je le grafi~no merilo). 

V grobem se navedeni zemljevidi uvr{~ajo v tri tipe. Prvi tip sestavljajo zemljevidi povr{ja oziroma 

naravni zemljevidi vseh celin in sveta. Relief je ponazorjen s kombinacijo barvnih hipsografskih ploskev 

in sen~enja. Barvna lestvica se za~ne z zelenkasto barvo za niìne in se prek rumenkaste, rjavkaste 

in sivkaste nadaljuje do modrikaste, ki prikazuje ve~ kot 6000 m visoka obmo~ja. Na zemljevidih celin 

je morje nakazano le s svetlomodro obrobo, na naravnem zemljevidu sveta pa je celotna morska povr- 

{ina obarvana svetlomodro, podmorski relief pa je kar nazorno ponazorjen s sen~enjem ter svetlej{imi 

in temnej{imi modrimi odtenki. Na tem zemljevidu so z zna~ilnimi barvami, ki odslikavajo prevladujo- 

~o barvno komponento dejanske pokrajine, ponazorjena glavna naravnogeografska obmo~ja. Jezera 

so v enaki barvi kot morja, reke pa so obarvane s temnej{im modrim odtenkom. Napisov na zemljevidih 

je malo. Imena so praviloma podoma~ena, zapisana izklju~no v slovenskem jeziku. Imena hidronimov 

so tako kot na vseh drugih zemljevidih zapisana v manj nazorni ~rni barvi. 

Drugi tip predstavljajo zemljevidi celin in sveta s prikazi dràv oziroma politi~ni zemljevidi. Ozemlja 

posameznih dràv so ponazorjena z razli~nimi barvnimi ploskvami. V podlagi je sen~enje, ki nakazuje 

razgibanost povr{ja. Vodna telesa so prikazana enako kot na naravnih zemljevidih celin. Vsa na~eloma 

podoma~ena imena so zapisana izklju~no enojezi~no. Poleg nekaterih glavnih, splo{nih toponimov 

so zapisana imena dràv in, razen pri najmanj{ih dràvah, njihovih glavnih mest. 

Topografski zemljevidi delov celin, regij in posameznih dràv sestavljajo tretji tip. Na njih je s kombinacijo 

barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja prikazana izoblikovanost povr{ja. Na teh 

zemljevidih je z razli~nimi modrimi odtenki ponazorjen tudi podmorski relief, kopenski hidronimi pa so 

prikazani tako kot na drugih dveh zvrsteh zemljevidov. Gostota imen je zmerna in le ponekod na najgosteje 

poseljenih obmo~jih tako velika, da se pri prepoznavanju pojavijo teàve. Stopnja doma~enja 

je zmerna. Ve~ina podoma~enih imen je zapisana enojezi~no. Izjema so podoma~ena imena naselij, 

pri katerih je najprej zapisano originalno ime in nato z manj{imi ~rkami v oklepaju podoma~eno. Na 

ve~jezi~nih obmo~jih so ponekod, denimo na Finskem, v [paniji in Italiji s po{evnicami navedena dvojezi~na 

imena, na primer Tampere/Tamerfors, San Sebastian/Donostia, Bressanone/Brixen. 

Tipografija je enotna, vendar ni razloèna v legendi. ^rke so ~rne, sivkaste in rastrirane, tako da 

zagotavljajo vsaj nekaj lo~ljivosti vsebinskih odtenkov. Zapisi imen majhnih krajev, kopenskih hidronimov 

in manj pomembnih oronimov so zelo majhni; vtis je, kot da so vsi zemljevidi nekako proporcionalno 

pomanj{ani in s tem prilagojeni manj{emu formatu knjige. Uporabljena so le vsa naglasna, ne pa tudi 

vsa diakriti~na znamenja (izpu{~ene so dolìne), tako da so arabska, hindujska, japonska, kazahstanska 

in nekatera druga izvirna imena zapisana v poenostavljeni, {olski rabi prilagojeni obliki. Kljub ~rkovnim 

poenostavitvam so pri pre~rkovanju imen iz arabskih in cirili~nih pisav uporabljeni opu{~aji. Velika ve~ina 

posebnih latini~nih ~rk je zapisana skladno z jezikovnimi pravili najrazli~nej{ih evropskih jezikov, izjema 

118


300 

250 


200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










upravna enota 


drugo 

Slika 39: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu U~il. 

je le islandska ~rka ð, ki jo nadome{~a dvo~rkovje dh. Ruska imena so pre~rkovana po ustaljenem latinizacijskem 

klju~u, ustrezno so zapisana tudi zemljepisna imena v vseh dràvah, ki so nastale po razpadu 

Sovjetske zveze. V Ukrajini je {e uporabljeno pre~rkovanje s {umevci. 

Ker je podoma~evanje zemljepisnih imen izvedeno po skoraj enakih na~elih kot v Druìnskem atlasu 

sveta, so sorazmerno podobni tudi rezultati njihove statisti~ne analize. Vseh podoma~enih tujih 

zemljepisnih imen je 1726 ali 16,9 % od vseh imen, kar je okroglih 1100 imen manj kot v »velikem bratu«. 

Razlike so predvsem posledica razli~ne podrobnosti prikazov nekaterih obmo~ij, denimo Antarktike. 

Razmerja med celinami so tako reko~ identi~na. Edini razliki sta uvrstitev Antarktike na zadnje mesto, 

ker je njen prikaz zelo splo{en, ter zamenjani mesti Srednje in Ju`ne Amerike na predzadnjem mestu; 

tokrat je Srednja Amerika pred Ju`no Ameriko. 

Po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen si prvo mesto delita Rusija in Zdruène dràve Amerike. 

Za njima je Francija, nato pa Kitajska (v Druìnskem atlasu sveta sta na istih mestih, a je Francija za Kitajsko). 

Takoj za njima sta Gr~ija in Kanada. Med azijskimi dràvami so na lestvici {e Indija, Indonezija, Kazahstan, 

Japonska in Iran, med evropskimi Italija, Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, Nem~ija, [panija in Poljska, 

zaradi zelo splo{nega zemljevida z malo zamejskimi imeni pa ne tudi Avstrija. Na njej so {e afri{ke dràve 

Egipt, Sudan in Alìrija ter na devetem mestu Avstralija, ki je v Druìnskem atlasu sveta na desetem. 

Zaradi razli~ne podrobnosti prikaza dolo~enih kartografskih prvin je v primerjavi z Druìnskim atlasom 

sveta (slika 34) pogled na zastopanost posameznih pomenskih tipov precej druga~en (slika 39). 

Prej vodilne podmorske reliefne oblike so nazadovale na {ele deveto mesto. V ospredju so oto{ke reliefne 

oblike, ki pa jih je podoma~enih bistveno manj (279) kot v druìnskem atlasu sveta (345). Na drugem 

mestu so z ne velikim zaostankom morski hidronimi, nekje v istem rangu so {e naselja na tretjem mestu, 

kopenske reliefne oblike in kopenski hidronimi. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv je vsega 169. 

Ve~ kot 100 je podoma~enih tudi imen naravnih pokrajin in upravnih enot, v primerjavi s Monde Neufovim 

{olskim atlasom pa je {tevilo podoma~enih obalnih reliefnih oblik tako reko~ zanemarljivo (57 : 362). 

119


Drago Kladnik 

3.14 PRIRO^NI ATLAS SVETA 

ê je Veliki {olski atlas »mali brat« Druìnskega atlasa sveta, je splo{ni rabi namenjen Priro~ni atlas 

sveta (2003) njegov »bratranec«. Kar pa se ti~e podoma~evanja tujih zemljepisnih imen, je prav gotovo 

»polbrat« Velikega {olskega atlasa; oba sta namre~ vzor~ni primer, kako lahko ob sorodni predlogi 

in podobnih na~elih podoma~evanja dve razli~ni redaktorski ekipi prideta do razmeroma identi~nih rezultatov. 

Priro~ni atlas sveta je nastal v èlji, da se uporabniku po dostopni ceni ponudi manj razko{en in 

zaradi manj{ega formata (27,5 krat 21,5 cm) ter skromne teè za uporabo prijaznej{i izdelek. Tudi zato, 

ker je bil uspe{no promoviran v knji`nem klubu Svet knjige, je leto po prvem izidu doìvel ponatis. 

Gre za prevod in priredbo dela Compact World Atlas britanskega zalo`nika Dorling Kindersley Book, 

ki je prvi~ iz{lo leta 2001. Zaloìla ga je Mladinska knjiga, ki je tudi poskrbela za njegovo pripravo. Urednica 

je sodelavka zalo`be Barbara Zych (1974–), redaktorsko delo na podro~ju zemljepisnih imen pa 

so opravili geografka Ida Knez Ra~i~ z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda 

Kardelja ter Simona [u{ter{i~ in Uro{ Stepi{nik. V tekmi za ~as je priznana zalo`ba poskrbela za povsem 

korektno delo, ki pa je morda prav zaradi ~asovne stiske, morda pa tudi zaradi manj izku{ene ekipe 

zaradi kar {tevilnih napak vendarle dale~ od idealnega. 

Vsebinska zasnova atlasa je razmeroma enostavna. Poleg zemljevidov je le v zadnjem delu nekaj 

statisti~nih informacij, med njimi tudi po odvisnih in zunanjih ozemljih ter neodvisnih dràvah sistemati~no 

podane glavne politi~ne in demografske zna~ilnosti z uvodnimi opisi lege in zgo{~enimi navedbami bistvenih 

gospodarskih, politi~nih in zgodovinskih okoli{~in. Na dveh straneh so {e statisti~ne geografske 

primerjave z nekaterimi »naj« preglednicami, potem pa è sledi imensko kazalo z okrog 16.200 zemljepisnimi 

imeni. 

Med njimi so tudi ve~jezi~ne alonimske razli~ice nekaterih naselij, hidronimov, oronimov na dvojezi~nih 

obmo~jih in pojavov, ki se raztezajo ~ez ve~ dràv, na primer za baskovsko mesto Vitoria/Gasteiz, 

za reko Tisa je navedeno nem{ko Theiss, romunsko, slovensko, hrva{ko Tisa (kaj pa srbsko?), rusko 

Tissa, ukrajinsko Tysa (manjka madàrsko Tisza!?), za gorovje Tian Shan pa izvemo, da se mu po kitajsko 

re~e Thian Shan, Tian Shan ali T'ien Shan, rusko pa Tyan'-Shan' (o~itno je nekaj narobe s transliteracijo), 

za Jezero Tiberias (da, tudi tako se da podoma~iti alonime Galilejsko jezero, Genazare{ko jezero 

in Tiberijsko jezero), da so angle{ke razli~ice Sea of Chinnereth, Bahr Tabariya in Sea of Galilee, po 

arabsko je Bahrat Tabariya in po hebrejsko Yam Kinneret, ter za romunsko pokrajino Transilvanija, da 

je po angle{ko Ardeal in Transilvania, po nem{ko Siebenburgen in po madàrsko Erdély. Iz navedenega 

sledi, da ima imensko kazalo o~itno tudi ambicijo za nekatere pojave predstaviti eksonime, vendar 

pa ni pre~i{~eno in prilagojeno slovenskemu uporabniku. Za posameznim imenom je najprej navedena 

stran, na kateri je zemljevid, kjer je poimenovan pojav prikazan, nakar je s ~rkovno-{tevil~nima 

koordinatama naveden ustrezen kvadrant na zemljevidu. Pri nenaselbinskih imenih je opisno navedena 

pomenska skupina. Sledi {e navedba upravne enote ali oto~ja, kje je pojav, na koncu pa je, razen 

pri poimenovanih pojavih, ki si jih delita dve dràvi, s stranmi neba opredeljena pribli`na lega znotraj 

dolo~ene dràve, celine oziroma oceana. 

Priro~ni atlas sveta ima tipi~no angloameri{ko razporeditev vsebine, najprej obe Ameriki, nato Afrika, 

Evropa, Azija, Avstralija z Oceanijo, na koncu pa {e Antarktika in Arktika. Ker tak{no zaporedje 

uporabniku povzro~a teàve pri iskanju, sta na obeh notranjih straneh platnic dodana posebna zemljevida 

s prikazom strani, kjer so zemljevidi dolo~enih obmo~ij, v uvodu pa je tudi zgo{~en pregled vsebine. 

Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Priro~nem atlasu sveta je sestavljen na podlagi izpisa 

podoma~enih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 

• Dràve sveta; 

• Svet; 

• âsovni pasovi; 

• Severna in Srednja Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Zahodna Kanada in Aljaska (prikazano je le grafi~no merilo); 

120


• Vzhodna Kanada (prikazano je le grafi~no merilo); 

• ZDA: severovzhodni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• ZDA: jugovzhodni del z izsekom Bermudi (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• ZDA: osrednji del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• ZDA: zahodni del z izsekoma Havaji in Los Angeles (prikazana so le grafi~na merila); 

• ZDA: jugozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Mehika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Medmorska Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Antili z izseki Jamajka, Sveta Lucija in Barbados (prikazana so le grafi~na merila); 

• Ju`na Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ju`na Amerika: severni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ju`na Amerika: zahodni del z izsekom Galápagos (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Brazilija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ju`na Amerika: ju`ni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Atlantski ocean (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Afrika: severozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Afrika: zahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Afrika: osrednji del z izsekom São Tomé in Príncipe (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Afrika: ju`ni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Atlantski ocean: severni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Skandinavija in Finska (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Nizozemska, Belgija in Luksemburg (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Britansko oto~je z izsekom London (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Francija z izseki Andora, Monako in Pariz (prikazana so le grafi~na merila); 

• [panija in Portugalska z izsekoma Azori in Gibraltar (prikazana so le grafi~na merila); 

• Nem~ija in alpske dràve z izsekom Liechtenstein (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Italija z izsekoma San Marino in Vatikan (prikazana so le grafi~na merila); 

• Srednja Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Jugovzhodna Evropa z izsekom politi~ne ~lenitve Bosne in Hercegovine (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Sredozemlje z izsekoma Malta in Ciper (prikazana so le grafi~na merila); 

• Bolgarija in Gr~ija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Baltske dràve in Belorusija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ukrajina, Moldavija in Belorusija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Evropski del Rusije (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Severna in zahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Rusija in Kazahstan (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Tur~ija in Kavkaz (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Bli`nji vzhod z izsekom Zahodni breg (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Jugozahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Srednja Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Ju`na in vzhodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Severna Kitajska in Mongolija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Vzhodna Kitajska in Koreja (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Japonska z izsekoma Oto~je Nansei in Tokio (prikazana so le grafi~na merila); 

• Ju`na Indija in [rilanka (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Severna Indija, Pakistan in Banglade{ (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Jugovzhodna Azija: celinski del (prikazano je le grafi~no merilo); 

121


Drago Kladnik 

• Jugovzhodna Azija: oto{ki del z izsekom Singapur (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Indijski ocean (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Avstralija in Oceanija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Tihi ocean: jugozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Avstralija: zahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Avstralija: vzhodni del z izsekom Sydney (prikazani sta le grafi~ni merili); 

• Nova Zelandija (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Tihi ocean (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Antarktika (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Arktika (prikazano je le grafi~no merilo). 

Zemljevidi so treh vrst. Prvo sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin z barvnimi ploskvami raznih 

barv za ponazoritve ozemelj posameznih dràv. V podlagi je sen~enje, ki nakazuje reliefno izoblikovanost. 

Podmorski relief je prikazan z raznimi odtenki modrih barv, ki ponazarjajo globinske pasove. Jezera 

so svetlomodre barve, reke pa so bolj temnomodro obarvane. Gostota zemljepisnih imen je razmeroma 

majhna, stopnja doma~enja pa velika. Z izjemo naselij, ki so zapisana dvojezi~no, najprej v originalni 

obliki in nato z enako velikimi ~rkami v oklepaju v sloven{~ini, so vsa imena zapisana samo enojezi~no, 

bodisi v izvirni bodisi v podoma~eni obliki. Na teh zemljevidih je v kartnem okvirju prikazana razpredelnica 

z najpomembnej{imi statisti~nimi podatki in nekaterimi »naj« informacijami. 

Druga vrsta zemljevidov so prikazi oceanov, mednje pa s svojo zasnovo spadata tudi zemljevida 

Antarktike in Arktike. Kopno je prikazano s sivkastorjavkastim barvnim odtenkom, ki ga raz~lenjujejo 

svetlej{i in temnej{i toni, pokazatelji razgibanosti reliefa. Podmorski relief je ponazorjen s kombinacijo 

modrih barvnih odtenkov za globinske pasove in sen~enja za drobno reliefno raz~lenjenost. Jezera in 

reke so prikazane tako kot na politi~nih zemljevidih. Gostota zemljepisnih imen je majhna, {e zlasti na 

kopnem. Praviloma so podoma~ena, prav vsa pa so zapisana izklju~no enojezi~no, torej podoma~eno 

ali originalno. 

Tretjo vrsto sestavlja glavnina zemljevidov, ki ponazarjajo dele celin, regij ali posameznih dràv. V bistvu 

gre za topografske zemljevide. Kopenski relief je ponazorjen s kombinacijo sen~enja in barvnih 

odtenkov, od zelenkastih za niìne prek sivkastih in rjavkastih do znova sivkastih za najvi{je vzpeta 

obmo~ja. Podmorski relief je tako kot na politi~nih zemljevidih prikazan z ve~ odtenki modrih barv, ki 

ponazarjajo globinske pasove. Enako kot drugod so prikazane tudi reke in jezera. Gostota zemljepisnih 

imen je precej ve~ja, stopnja doma~enja pa bistveno manj{a. Z izjemo naselbinskih imen so vsa 

podoma~ena imena zapisana enojezi~no. Podoma~ena imena mest so navedena v dvojnicah; za originalnimi 

imeni so zapisana z manj{imi ~rkami v oklepaju. Reklu, da izjema potrjuje pravilo, pritrjujejo 

imena Frankfurt na Majni, Baku in Akaba, ki so zapisana samo v slovenskem jeziku, brez navedbe izvirnikov 

Frankfurt am Main, Baki • in Al 'Aqabah. Izjeme so tudi pri drugih tipih imen: na zemljevidu Sredozemlje 

sta na primer v oklepajih zapisani slovenski imeni Krf in Kefalonija za najprej navedenima izvirnima 

imenoma gr{kih otokov Kérkira in Kefallinía, na zemljevidu Bolgarija in Gr~ija pa je v oklepaju za slovenskim 

imenom Donava zapisano izvirno ime Dunav. Opozoriti velja {e na dvojezi~ne, s po{evnico 

lo~ene zapise originalnih imen dolo~enih mest na nekaterih dvojezi~nih obmo~jih. 

Vsa zemljepisna imena so zapisana izklju~no v ~rni barvi, razlikujejo se le v odtenkih. Imena dràv 

in odvisnih ozemelj ozna~ujejo velike {rafirane ~rke. Tipografija je enotna in razloèna v legendi. Tudi 

najmanj{i napisi so dovolj veliki, da so dobro ~itljivi. Uporabljena so naglasna in diakriti~na znamenja 

ter vse posebne latini~ne ~rke, razen islandske ~rke ð, ki jo nadome{~a dvo~rkovje dh. Za pre~rkovanje 

z arabsko pisavo zapisanih imen je o~itno uporabljen en sam latinizacijski klju~. Pre~rkovanje iz cirili~nih 

pisav na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze je problemati~no, saj je bila o~itno izvedena skoraj popolna 

transkripcija. To velja tako za ruska, ukrajinska kot beloruska imena, v manj{i meri pa tudi za kazahstanska, 

Slika 40: Tipi~en topografski zemljevid iz Priro~nega atlasa sveta. P 

122


123


Drago Kladnik 

turkmenistanska, uzbekistanska, tadìkistanska in kirgizistanska, kjer so medsebojno pome{ana slovenskim 

oblikam enaka ruska imena, na primer Karaganda, Semipalatinsk, Samarkand, transkribirana 

doma~a imena, na primer Da`hovuz, To{kent, Turkmenba{i, Urgan~, @ezqazgan, in izvirna doma~a 

imena, na primer Aqtöbe, Chardzhev, Kattaku – rgon, Kökcetau – , Tuürtkuül. Zato je celoten sistem te`ko razumljiv; 

o~itno je, da se kljub ne velikemu {tevilu imen njihovo zapisovanje razlikuje od zapisov v atlasih, 

ki so bolj vredni zaupanja, denimo v Atlasu sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997) in Velikem atlasu sveta 

(DZS 2005). Nobenih teàv pa ni z zapisovanjem originalnih oblik kitajskih in japonskih imen. 

Redaktorji zemljepisnih imen se pri rabi ob~noimenskih sestavin radi zatekajo k tujkam. Zna~ilni 

primeri so Abisalna ravnina Demerara, Abisalna ravnina Hatteras, Biskajska abisalna ravnina, Pernambu{ka 

abisalna ravnina, Keltski {elf, Agulha{ki plato, Madagaskarski plato, Mozambi{ki plato, Plato Santos, 

toda Planota Manihiki, Planota Naturaliste, Planota Osborn; v imenskem kazalu je namesto zapisa Agulha{ki 

plato navedeno Agulha{ka planota. 

Izogniti se jim ni uspelo niti rabi razli~nih podoma~enih imen za isti geografski pojav ali topografski 

objekt. V nekaterih primerih so alonimi nastali zaradi razli~nih zapisov v imenskem kazalu in na 

zemljevidih. V nadaljevanju so navedeni zna~ilni primeri: Afri{ki rog in Somalski polotok za Somali Peninsula/Péninsule 

des Somalis, Atlantsko-indijska kotlina in Atlantsko-indijskooceanska kotlina (prva oblika 

je napa~na, saj podmorska kotlina ni poimenovana po Indiji, ampak po Indijskem oceanu), Evbea in 

Evbeja za Évvoia (Evbea na zemljevidu je o~itno napaka, v imenskem kazalu pa je zapis pravilen), Falklandski 

otoki in Malvinski otoki za Falkland Islands/Islas Malvinas, Foxova kotlina in Kotlina Foxe za 

Foxe Basin, Gabe{ki zaliv in Mala Sirta za Khali •– j Qa – bis, Galapago{ki hrbet in Hrbet Galapagos za Galapagos 

Ridge, Hrbet Walvis in Walvi{ki hrbet za Walvis Ridge (zanj uporabljamo tudi imeni Kitov hrbet 

oziroma Hrbet kitov), Jezero Turkana in Rudolfovo jezero za Lake Turkana/Lake Rudolph, Ju`ni Sandwichev 

jarek in Ju`nosandwi{ki jarek za South Sandwich Trench, Kijevsko jezero in Kijevsko zajezitveno 

jezero za Kyjivs'ke vodoschovy{~e, Kotlina Penrhyn in Penrhynova kotlina za Penrhyn Basin, Laptevsko 

morje (ta oblika imena je novost!) in Morje Laptevov za more Laptevyh, Makarova kotlina in Makarovova 

kotlina za Makarov Basin, Nafud, Nafut in Pu{~ava Nafud za an-Nafu – d, Naresov preliv in Oìna Nares 

za Nares Strait, Obala kralja Frederika VI. in Obala kralja Friderika VI. za Kong Frederik VI Kyst, Obalno 

gorovje in Obre`no gorovje za Coast Ranges. 

Problemati~no je navajanje mnogih imen naselij v oklepaju, kar naj bi pomenilo, da so podoma~ena, 

v resnici pa gre ali za eno od uradnih oblik imen na dvojezi~nih obmo~jih ali za pred kratkim zamenjana 

imena, ki so s tem dobila status zgodovinskega imena, ali, preprosto, za spregledan angle{ki eksonim. 

Tak{no navajanje je neprimerno zato, ker je v nekaterih dràvah, na primer v Belgiji, Finski, [paniji 

in Italiji, za prikazovanje dvojezi~nosti uporabljena po{evnica. Zna~ilni primeri neustrezno zapisanih imen 

so (navedena so tako, kot so zapisana v atlasu): mesto al-Boulda (Blida) v Alìriji, mesto Bilbao (Bilbo) 

v {panski Baskiji, mesto Boosaaso (Bender Qaasim) v Somaliji, mesto Cape Town (Kaapstad) v Ju`ni 

Afriki, otok Comino (Kemmuna) v Malti, mesto Cork (Corcaigh) na Irskem, mesto Kinyeti (Agorro) v Sudanu, 

mesto Dublin (Baile Átha Cliath) na Irskem, mesto Köln (Cologne) v Nem~iji, zaliv Kólpos Ammóchostos 

(Gazimagüusa Körfezi) ob vzhodni obali Cipra, mesto Kythréa (Degüirmenlik) na Cipru, mesto 

Nawa – kshu – t (Nauakchott; pravilno je Nouakchott!) v Mavretaniji, mesto Nuuk (Godthåb) na Grenlandiji, 

otok Nzwani (Anjouan) v Komorih, mesto Puthein (Bassein) v Mjanmaru, mesto Su – sah (Sousse) v Tuniziji. 

Zanimivo je, da imeni mest Rijeka in Pula na Hrva{kem nista zapisani tudi v sloven{~ini. Nenavadni 

sta podoma~itvi imen Jezero Sevana za Sevana Lich/ozero Sevan v Armeniji, ki ga podoma~ujemo 

Jezero Sevan ali Sevansko jezero, in {e bolj znano Jezero Tiberias za severnoizraelsko sladkovodno 

telo Yam Kinneret, poslovenjeno kot Galilejsko, a tudi Genazare{ko ali Tiberijsko jezero. Za avstralski 

Grey Range je napa~na pridevni{ka izpeljanka Greyevo hribovje namesto Greyjevo hribovje. Najbr` 

gre za napako tudi pri zapisu imena jezera Inari (originalno Inarijärvi/Enare) na severu Finske, ki je tako 

na zemljevidu kot v imenskem kazalu zapisano kot Inarij. Podobno velja tudi za ime Dodekanezi, ki naj 

bi o~itno pomenilo mnoìnsko obliko imena Dodekanez (originalno Dodekanisos) v pomenu šDvanajst 

otokov’. 

124


Na zemljevidih je zagre{enih {e ve~ napak in nedoslednosti; navedene so le nekatere med njimi. 

Na zemljevidu Dràve sveta pi{e Ameri{ka Samoa (zvezna dràva ZDA), torej naj bi bil ta del Oceanije 

ameri{ka zvezna dràva, kar seveda ni. Na zemljevidu Svet je zapis Srenjeatlantski hrbet, na zemljevidu 

âsovni pasovi so angle{ki preostanki (to Angola), (to Africa), (to NZ), ob njih pa {e ime Severna Zemlja, 

na zemljevidu Severna in Srednja Amerika (na njem je ve~ja stopnja doma~enja) sta zapisani imeni 

Lago de Nicaragua in za panamsko glavno mesto brez oklepaja Panama, na zemljevidu Medmorska 

Amerika (z manj{o stopnjo doma~enja) pa Nikaragovsko jezero in Panamá, na zemljevidu Vzhodna 

Kanada je prevedeno ime naselja Niagara Falls v Niagarski slapovi (slovenimo le slapove, ne pa tudi 

mesta ob njih), na njem je zapisana tudi upravna enota Nova Fundlandija in Labrador, ki je na zemljevidu 

Atlantski ocean: severni del poimenovana Nova Fundlandija, na zemljevidu Afrika: severovzhodni 

del je zapis Amirante (Sej{eli) zapisan s tipografijo, ki ozna~uje dràve, na zemljevidu Afrika: ju`ni del 

so z enako velikimi ~rkami zapisana sosednja imena Komori in Mayotte ter Reunion in Mauritius, zato 

ni mo~ razbrati, katero je neodvisna dràva in katero odvisno ozemlje, na zemljevidu Britansko oto~je 

je zapisana upravna enota England, a tudi [kotska in Severna Irska, na zemljevidu [panija in Portugalska 

so napisi Kastilsko Gorovje, Bilbao (Bilbo), toda San Sebastian/Donostia, na zemljevidu Sredozemlje 

pa napis Bilbao/Bilbo, na zemljevidu Jugovzhodna Evropa je nesistemski in neslovenski zapis Kefallinía 

(Kefallonia), na zemljevidu Rusija in Kazahstan je zapisano Ni`nja Tunguska, vendar Rostov-na-Donu, 

na njem je tudi ime Vrangelja, o~itno preostanek celega ruskega imena ostrov Vrangelja, ki ga sicer 

doma~imo v Vranglov otok, na zemljevidu Ju`na in Vzhodna Azija pi{e Isthmus Kra, na zemljevidu Severna 

Kitajska in Mongolija Kashi (Kashgar), ime Kashgar tradicionalno doma~imo v Ka{gar, na zemljevidu 

Vzhodna Kitajska in Koreja pi{e Chang Jiang (Jangtze), torej Jangce, ~e è ne Modra reka, na zemljevidu 

Indijski ocean pa Vzhodni indiamanski hrbet namesto Vzhodni indijskooceanski hrbet. 

[e nekaj »cvetk« iz imenskega kazala: Blakov plata (namesto Blakov plato), Botni{ki zaliv (namesto 

na zemljevidu zapisanega Gulf of Boothia med kanadskim arhipelagom), Bucureşti (ni~ o Bukare{ta), 

Ceylonska ravnina, El Salvador (edino ime za srednjeameri{ko dràvo), Heardovi in McDonaldovi otoki 

(na zemljevidu je zapisano Heardov otok in McDonaldovi otoki), Hong Kong (na zemljevidu Hongkong), 

Hrbet êrskega (na zemljevidu Gorovje êrskega), Port-of-[panija namesto Port-of-Spain, kot se imeuje 

glavno mesto Trinidada in Tobaga, Putorana Mountains (preostanek iz angle{kega imenika), Sara Kastilija 

(namesto Stara Kastilija), Selat Karimata (na zemljevidu pi{e Karimatski preliv), Sevrni Marianski 

otoki (namesto Severni Marianski otoki), Sibir' (na zemljevidu je seveda Sibirija), Sierra Leone Schwelle 

(preostanek nem{ke razli~ice imena za Sierraleonski prag), Tansantarkti~no gorovje (namesto 

Transantarkti~no gorovje), Timi{var (namesto Temi{var), Velikono~ni otoki (namesto Velikono~ni otok), 

Wndelovo morje (namesto Wandelovo morje), Zajezitveno jezero American Falls (na zemljevidu pi{e 

American Falls Reservoir), Zaliv Fonseca (na zemljevidu je Golfo de Fonseca), Zemlja kralja Rasmussena 

(na zemljevidu je pravilno Zemlja Knuda Rasmussena). Imena Mali Sundski otoki, Maskat, 

Novosibirski otoki, Oto~je Tuamotu, Severnofrizijski otoki in Zahodnosibirsko niàvje so zapisana dvakrat, 

eno neposredno za drugim. 

V Priro~nem atlasu sveta je podoma~enih 1696 tujih zemljepisnih imen. Najve~ jih je z obmo~ja 

Azije, ki ji je tik za petami Evropa, dale~ za njima je Afrika. Oceanija je pred Severno Ameriko, Ju`na 

Amerika pa nekoliko pred Srednjo Ameriko. Zaradi ne preve~ podrobnega prikaza Antarktike je tamkaj{nje 

{tevilo podoma~enih imen skromno. Skratka, navedena razmerja povsem ustrezajo stanju v Velikem 

{olskem atlasu (U~ila 2003). 

Zelo podobna je tudi razvrstitev dràv glede na {tevilo podoma~enih imen. V krepkem vodstvu je 

Rusija, ki ji sledita Kitajska in Zdruène dràve Amerike, slednje so v atlasu U~il skupaj z Rusijo na 

prvem mestu. Na ~etrtem in petem mestu sta Francija in Italija, na {estem pa Indija. Zelo visoko je tudi 

Avstralija, ki ji sledi Kanada. Za njo se zvrstijo evropske dràve Zdruèno kraljestvo, Ukrajina in Gr~ija 

(ta je v Velikem {olskem atlasu na petem mestu), na lestvici pa so med evropskimi dràvami {e Nem~ija, 

Poljska, [panija in Avstrija. Na njej so {e azijske dràve Indonezija, Kazahstan, Pakistan, Japonska in 

Tur~ija ter kot edina afri{ka dràva Egipt (v Velikem {olskem atlasu mu dru`bo delata Sudan in Alìrija). 

125


Drago Kladnik 

300 

250 


200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










upravna enota 


drugo 

Slika 41: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Priro~nem atlasu 

sveta. 

V Priro~nem atlasu sveta in Velikem {olskem atlasu so tudi zelo podobna razmerja pri podoma~itvah 

imen glede na njihove pomenske kategorije (sliki 41 in 39). V obeh so v ospredju oto{ke reliefne 

oblike, v priro~nem atlasu pa so na drugem mestu podmorske reliefne oblike, ki so v {olskem atlasu 

U~il precej manj izpostavljene. Sledijo podoma~ena imena naselij, ki so jim tesno za petami podoma- 

~ena imena morskih hidronimov, kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik in dràv, teh je 173. 

Ve~ kot sto podoma~enih imen je tudi med naravnimi pokrajinami in upravnimi enotami. [tevilo poslovenjenih 

imen obalnih reliefnih oblik je skromno. 

3.15 ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE [OLE 

Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je na{ najbolj uporabljan {olski atlas, v bistvu prava uspe- 

{nica. Najprej je veljal za obvezno u~no gradivo, ko pa se je na spro{~enem trì{~u pred kratkim pojavijo 

nekaj konkuren~nih {olskih atlasov, je z njimi »pometel« zaradi svoje nesporne vsebinske kakovosti. 

Prvi~ je iz{el è leta 1979 pod uredni{tvom Jakoba Medveda (1926–1978), s strani zalo`be pa je bil 

za pripravo zadolèn Borut Ingoli~ (1939–). Doìvel je vrsto ponatisov, dokler ga niso leta 2002 povsem 

prenovili. Uredni{tvo je prevzel Karel Natek (1952–), za prevod in priredbo zemljepisnih imen pa je poskrbela 

geografka Bibijana Mihevc (1955–). S strani zalo`be je za njegovo pripravo odgovoren geograf 

Milivoj Stankovi~. Po prenovitvi ga odtisnejo vsako leto, tako da je doslej iz{lo è pet izdaj prenovljene 

razli~ice, skupaj s predhodnikom pa se je {tevilo izdaj povzpelo na 17. V analizi je povzeto stanje iz 

predzadnje izdaje, ki je iz{la leta 2005. 

Atlas srednjega formata (30 krat 23,5 cm), ki je konceptualno zasnovan s pogledom od znotraj navzven, 

torej od Slovenije prek Evrope, bli`njih in bolj oddaljenih celin na ves svet in Zemljo kot del vesolja, 

je izdelek doma~e in tuje pameti. ê je na primer za Veliki {olski atlas (U~ila 2003) zna~ilna sistema- 

126


ti~na in poenotena obdelava vseh delov sveta, je pri tem atlasu v ospredju problemski pristop, pri katerem 

so ob deloma sistemati~nih prikazih izbranih delov sveta izpostavljene vsebine, ki so najbolj zna~ilne 

prav zanja, zato so ob njihovih glavnih zemljevidih kartografsko ponazorjene kot vzor~ni primeri. Za ve~ino 

neslovenskih kartografskih predlog je poskrbela nem{ka zalo`ba Westermann Schulbuchverlag GmbH, 

za preostale kartografske predloge pa so poskrbele slovenske kartografske ustanove Geodetski zavod 

Slovenije, Geodetski in{titut Slovenije, Monde Neuf d. o. o. in Printa d. o. o. 

Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je v bistvu predvsem kartografski izdelek, zato ga (~e zanemarimo 

fotografije Ritoznoja, Brkinov, Sti~ne, Oto~ca in Ptuja pred imenskim kazalom) kot grafi~ne 

ponazoritve sestavljajo izklju~no topografski in najrazli~nej{i tematski zemljevidi, vmes je tudi precej 

grafikonov. Uvodnemu kazalu sledi poglavje Branje in uporaba kart, nakar je v slogu skromnej{ega nacionalnega 

atlasa obdelana Slovenija. Zatem se zvrstijo raznovrstni prikazi Evrope in njenih delov (vmes 

so tudi posamezni primeri iz Slovenije, na primer Planinsko polje, Triglavski narodni park, Bled – turizem), 

Azije, Afrike, Severne, Srednje in Ju`ne Amerike, Avstralije in Oceanije ter Arktike in Antarktike. 

Sledijo topografski in tematski zemljevidi sveta kot celote, kartografski del atlasa pa zaklju~ujeta poglavji 

Zemlja v vesolju in Kartografske projekcije. Za njima je geografski slovar~ek z zgo{~enimi razlagami 

okrog 320 temeljnih geografskih izrazov, za njim pa poglavje Pisava geografskih imen, v katerem se 

mladino na razmeroma enostaven, a strokovno neopore~en na~in seznanja z glavnimi vidiki rabe zemljepisnih 

imen. Atlas zaklju~uje preprosto imensko kazalo z naslovom Seznam imen, ki ga sestavlja skoraj 

18.000 razli~nih zemljepisnih imen iz Slovenije in sveta. Po podrobnem ogledu vseh imenskih kazal 

v preu~enih atlasih lahko re~emo, da ima ravno ta imenik {e najmanj tehni~no-vsebinskih pomanjkljivosti. 

V njem navedenemu imenu sledi oznaka strani, kjer je zemljevid s poimenovanim pojavom, potem 

pa je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama dolo~en ustrezen kvadrant v koordinatnem sistemu. 

Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole je nastal 

z zajemom ustreznih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 


• Evropa: Tektonske enote v merilu 1 : 40.000.000; 

• Tranzitni promet prek Alp v merilu 1 : 8.500.000; 

• Promet prek Rokavskega preliva v merilu 1 : 5.700.000; 

• Severna Evropa v merilu 1 : 6.000.000 z izsekoma Islandije v istem merilu in obmo~ja Sognefjorda 

v merilu 1 : 1.000.000; 

• Zahodna in Srednja Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 

• Severno morje – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 6.000.000; 

• Severno morje – onesnaèvanja okolja v merilu 1 : 6.000.000; 


• Nizozemsko, Belgija, Luksemburg v merilu 1 : 2.000.000; 

• Deltaprojekt v merilu 1 : 500.000 z izsekom Katastrofalna poplava 1. februarja 1953 v merilu 1 : 2.000.000; 

• Rotterdam – Europort v merilu 1 : 250.000; 


• Sredozemlje v merilu 1 : 9.000.000; 

• Jugozahodna Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 

• [panija, Portugalska v merilu 1 : 4.000.000; 


• Neapeljski zaliv – ìvljenje pod vulkanom v merilu 1 : 300.000; 


• Jugovzhodna Evropa, Tur~ija, Kavkaz – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 


• Srednja Evropa – geologija v merilu 1 : 4.500.000; 

• Srednja Evropa – nafta in zemeljski plin v merilu 1 : 5.000.000; 

• Srednja Evropa – elektri~na energija v merilu 1 : 5.000.000; 

127


Drago Kladnik 

• Alpe v merilu 1 : 2.250.000; 

• Nem~ija v merilu 1 : 2.250.000; 

• Rensko-vestfalsko industrijsko obmo~je danes v merilu 1 : 500.000; 

• Berlin v merilu 1 : 250.000; 

• Gornje{lezijsko industrijsko obmo~je v merilu 1 : 500.000; 

• Avstrija – prebivalstvo, turizem v merilu 1 : 2.500.000; 

• Dunaj v merilu 1 : 100.000; 


• Vzhodna Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 12.000.000; 

• Ruska federacija – obmo~ja z najbolj onesnaènim zrakom v merilu 1 : 49.000.000; 

• Moskovsko industrijsko obmo~je v merilu 1 : 1.500.000; 

• Zakavkazje v merilu 1 : 6.000.000; 

• Zakavkazje – politi~ne razmere v merilu 1 : 7.900.000; 

• Azija v merilu 1 : 36.000.000; 

• Azija – politi~ni pregled v merilu 1 : 72.000.000; 

• Azija – prebivalstvo v merilu 1 : 72.000.000; 

• Azija – kmetijstvo v merilu 1 : 36.000.000; 

• Severna Azija v merilu 1 : 16.000.000; 

• Ju`na Sibirija – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 


• Sporna obmo~ja v Ju`nokitajskem morju (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Rumena reka (Huang He) – erozija in naplavljanje v merilu 1 : 9.000.000; 

• Jez treh sotesk na reki Jangce (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Singapur v merilu 1 : 250.000; 

• Hongkong v merilu 1 : 500.000; 

• Tokio v merilu 1 : 500.000; 

• Kobe – pridobivanje novih povr{in v merilu 1 : 125.000; 

• Japonska – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 


• Java – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 

• Jugozahodna in Ju`na Azija v merilu 1 : 16.000.000; 

• Pandàb – namakanje in zasoljevanje v merilu 1 : 6.000.000; 

• Banglade{ – poplave v merilu 1 : 6.000.000; 

• Ju`na Azija – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; 

• Jugozahodna Azija – gospodarstvo v merilu 1 : 12.000.000; 

• Izrael – gospodarstvo v merilu 1 : 1.500.000; 

• Jeruzalem v merilu 1 : 50.000; 

• Izrael in sosednje arabske dràve v merilu 1 : 6.000.000; 


• Afrika 1914 v merilu 1 : 72.000.000; 

• Afrika danes v merilu 1 : 72.000.000; 

• Afrika – severni del v merilu 1 : 16.000.000; 

• Afrika – ju`ni del v merilu 1 : 16.000.000; 

• Spodnji Egipt – prebivalstvo v merilu 1 : 3.000.000; 

• Kilimandàro in Meru v merilu 1 : 500.000; 

• Ju`noafri{ka republika – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; 

• Severna in Ju`na Amerika v merilu 1 : 36.000.000; 

• Kalifornija – potresi v merilu 1 : 6.000.000; 

• ZDA in Kanada v merilu 1 : 16.000.000; 

128


• Severovzhodni del ZDA – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 

• Morska pot svetega Lovrenca (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Kalifornija – kmetijstvo v merilu 1 : 6.000.000; 

• Kalifornija – vodno gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; 


• Ciudad de México v merilu 1 : 500.000; 

• Panamski prekop (prikazano je le grafi~no merilo); 

• Kuba – pridobivanje sladkorja v merilu 1 : 6.000.000; 


• Amazonija – posegi v tropski deèvni gozd v merilu 1 : 16.000.000; 

• Brasília v merilu 1 : 250.000; 


• Avstralija in Nova Zelandija – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; 

• Snowy Mountains – pridobivanje elektri~ne energije v merilu 1 : 1.500.000; 

• Ju`na Avstralija – oskrba z vodo v merilu 1 : 6.000.000; 




• Antarkti~ni polotok (merilo ni navedeno); 

• Svet v merilu 1 : 90.000.000; 

• Svet – tektonika, litosferske plo{~e v merilu 1 : 140.000.000; 

• Svet – dràve v merilu 1 : 90.000.000; 

• Evropa – dràve v merilu 1 : 24.000.000. 

ê zanemarimo mnoìco podrobnih tematskih zemljevidov, izdelanih v raznovrstnih tehnikah, ta sicer 

v celoti digitalni atlas v grobem sestavljajo trije tipi zemljevidov. K prvemu spadajo splo{ni, topografski 

zemljevidi celin in njihovih delov. S kombinacijo barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja imajo 

dokaj nazorno prikazan kopenski relief, podmorski relief pa je ponazorjen z razli~nimi modrimi odtenki 

za posamezne globinske pasove. Barvna lestvica kopenskega reliefa sega od zelene barve za niìne 

prek rumene, svetlorjave do temnorjave za najvi{je predele. Barvne lestvice niso univerzalne, ampak 

se od zemljevida do zemljevida razlikujejo. Jezera in reke so z izjemo Kaspijskega jezera, ki ga o~itno 

{tejejo za morje, ponazorjena z enotno temnomodro barvo. Na kopnem so s pikicami ponazorjene tudi 

pu{~ave, z modrikastorde~kastim barvnim odtenkom tudi slana jezera. Gostota imen je zmerna, stopnja 

doma~enja pa na zemljevidih celin velika in na regionalnih zemljevidih majhna. 

Drugo vrsto zemljevidov sestavljajo kmetijski in gospodarski zemljevidi celin ter nekaterih regij. Na 

njih so s kombinacijo barvnih ploskev in rastriranih barvnih odtenkov predstavljeni naravni rastlinski pasovi 

in raba tal, vklju~no s ponazoritvijo glavnih njivskih kultur, ki so prikazane tudi z grafi~nimi simboli, 

tako kot druge gospodarske, zlasti industrijske in rudarske panoge. Sen~enje v podlagi na regionalnih 

zemljevidih prikazuje izoblikovanost povr{ja, ta pomembna pokrajinska prvina pa na zemljevidih celin 

ni ponazorjena. Regionalni in celinski zemljevidi se razlikujejo tudi v prikazih podmorskega reliefa. Medtem 

ko je na prvih za morja in oceane uporabljen en sam moder barvni odtenek, enak odtenku za jezera 

(reke so bolj temnomodre), je za podmorski relief na regionalnih zemljevidih uporabljenih ve~ modrih 

odtenkov (a manj kot na topografskih zemljevidih), barvni odtenki za jezera so enaki prevladujo~emu 

odtenku globine morij, reke pa so {e nekoliko bolj temnomodro obarvane. Gostota imen je zelo majhna, 

stopnja doma~enja pa sorodna prej{njemu tipu. 

Gospodarski (industrija, rudarstvo in energetika, promet) zemljevidi celin in vsebinsko usmerjeni 

(nafta in zemeljski plin, elektri~na energija …) regionalni zemljevidi pripadajo tretjemu tipu. Za kopensko 

podlago je zna~ilen enoten rumenkast barvni odtenek, ki je na regionalnih zemljevidih dopolnjen 

s sivkastim sen~enjem, kar zagotavlja vtis reliefne razgibanosti. Vse ploskve, ki ponazarjajo morja in 

jezera, imajo enotno svetlomodro barvo, kakr{no imajo tudi reke na regionalnih zemljevidih, medtem 

129


Drago Kladnik 

ko so reke na regionalnih zemljevidih zarisane s temnej{o modro barvo. Gostota zemljepisnih imen je 

na celinskih zemljevidih majhna in na regionalnih zmerna. Stopnja doma~enja imen je podobna kot pri 

prej opisanih tipih. 

Tipografija je na~eloma enotna, a ni razloèna v legendi. Imena mnogih naselij so na gospodarskih 

zemljevidih izpisana z manj{imi ~rkami kot na topografskih. Preglednost je kljub premi{ljeni rabi 

~rk za posamezne pojave zaradi njihove pretirane medsebojne podobnosti precej omejena. Na sre~o 

so hidronimi na vseh zemljevidih dosledno izpisani v modri barvi. Uporabljena so tako razli~na diakriti~na 

kot naglasna znamenja, prav tako ve~ina posebnih latini~nih ~rk. Na~ela podoma~evanja tujih 

zemljepisnih imen {e najbolje ponazarja spremljajo~e besedilo o pisavi geografskih imen (str. 191): 

»Pisanje zemljepisnih imen iz drugih jezikov in pisav je zelo zapleteno vpra{anje, ki se ga je mo`no 

lotiti na razli~ne na~ine, odvisno tudi od namena/zemljevida in konteksta, v kakr{nem se imena 

pojavljajo. Ta atlas je prvenstveno namenjen u~iteljem, u~encem in dijakom v osnovnih in srednjih {olah, 

zato smo pri njegovi izdelavi ubirali srednjo pot pri zapisovanju imen. Pri tem smo v atlas kot pomemben 

izobraèvalni pripomo~ek vklju~ili ob izvirnih imenih tujih mest, pokrajin, rek in drugih pojavov tudi 

slovenska, ki so pomemben del na{ega jezika in jih morajo tudi mlaj{i rodovi poznati. 

Pri pisanju zemljepisnih imen v atlasu smo upo{tevali resolucije dosedanjih konferenc OZN o standardizaciji 

geografskih imen, dolo~ila Slovenskega pravopisa (2001) in tudi nekatere re{itve, ki smo jih 

uporabili è v drugih izdajah Zalo`be Mladinska knjiga, predvsem v Atlasu sveta 2000 in Dràvah sveta 

2000. 

Po omenjenih resolucijah in priporo~ilih Komisije za geografska imena pri OZN je treba na zemljevidih, 

ki so namenjeni mednarodni uporabi, dosledno pisati vsa geografska imena v izvirni obliki, z vsemi 

lo~evalnimi znamenji, v dràvah z nelatini~nimi pisavami pa v pre~rkovani (transliterirani) obliki, kakr- 

{no predlagajo dràve same. Pri tem je marsikaj è lepo dore~eno in zapisovanje zemljepisnih imen 

ne povzro~a ve~jih teàv, nekatera vpra{anja pa so {e nere{ena in zahtevajo nekaj pojasnil. 

Ljudska republika Kitajska je za zapisovanje kitajskih imen v latinici l. 1956 predlagala sistem pinyin 

(»kitajska foneti~na abeceda«), ki je danes splo{no sprejet po vsem svetu z latini~no pisavo in v tema 

atlasu dosledno uveljavljen. Na Tajvanu iz politi~nih in morda {e drugih razlogov tega niso sprejeli in 

so zato za tamkaj{nja imena kljub enakim pismenkam zapisana precej druga~e, v skladu z Wade-Gilesovim 

sistemom pre~rkovanja. … Japonci pi{ejo v glavnem s kitajskimi pismenkami, vendar so se odlo~ili 

za povsem druga~en sistem pre~rkovanja. … Kljub obstoje~im dogovorom je precej teàv ostalo pri pisanju 

zemljepisnih imen iz Jugozahodne Azije in Severne Afrike. Slovenski pravopis nekaterih pisav s tega 

obmo~ja sploh ne obravnava (npr. gruzinske in armenske), drugje so se v zadnjih letih razmere korenito 

spremenile in je te`ko priti do verodostojnih informacij (v Azerbajdànu in Kazahstanu so s cirilice 

pre{li na latinico). Poseben problem je arabska pisava, ~eprav je v vseh dràvah povsem enaka, saj 

se zaradi velikih razlik med dràvami ne morejo dogovoriti o enotnem pre~rkovanju v latinico in zato 

uporabljajo v vsaki dràvi svoj sistem. Tako bo lahko uporabnik {olskega atlasa hitro opazil, da so imena 

v neko~ francoskem Maroku in Alìriji zapisana druga~e kot na primer v Libiji ali Egiptu, kjer je bolj 

uveljavljena angle{~ina. 

Tak{en babilon jezikov in pisav utegne koga motiti, vendar pri izdelavi atlasov in zemljevidov ne moremo 

delati po svoje. … Pri izdelavi zemljevidov ali atlasov je treba posebno pozornost posvetiti naselbinskim 

imenom, saj je njihovo pravilno zapisovanje pomembno tudi iz prakti~nih razlogov, od naslavljanja 

pisemskih po{iljk do iskanja naslovov, telefonskih {tevilk ali drugih informacij na internetu. Zato smo 

pri njihovem pisanju v atlasu upo{tevali priporo~ila mednarodnih konvencij in njihova imena zapisovali 

dosledno v izvirni (uradni) obliki, kot je bilo povedano è na za~etku: naselbinska imena iz latini~nih 

pisav dosledno z vsemi lo~evalnimi znamenji, imena iz nelatini~nih pisav pa pre~rkovana po uradno 

Slika 42: Atlas sveta za osnovne in srednje {ole je vsebinsko, kartografsko in toponimsko zelo 

kakovosten izdelek. P 

130


131


Drago Kladnik 

veljavnem sistemu pre~rkovanja. Edino izjemo smo naredili pri ruskih, beloruskih in ukrajinskih imenih, 

kjer smo zaradi la`je izgovorjave upo{tevali slovenski pravopis in imena napisali nekoliko »po 

slovensko« (pod~rtal avtor; zato so ta imena tudi problemati~na, saj zlasti v Rusiji ni mogo~e razlikovati 

med izvirnimi in podoma~enimi oblikami in to ne le pri naselbinskih imenih, v Ukrajini pa ne med 

podoma~enimi ukrajinskimi in ruskimi oblikami imen). 

Ker so tako imenovani eksonimi, to so stara, tradicionalna imena, del slovenskega besednega bogastva 

in pogleda na svet, smo jih dosledno pisali (z manj{imi ~rkami; opomba avtorja) v oklepaju pod izvirnim 

imenom, npr. Wien (Dunaj), Venezia (Benetke), Roma (Rim), Paris (Pariz). Pozoren uporabnik atlasa 

bo ob tem hitro opazil razliko med splo{nimi zemljevidi, kjer smo to dosledno upo{tevali, na gospodarskih 

in drugih preglednih tematskih zemljevidih pa so tudi ta imena zapisana samo v slovenski obliki, 

torej Dunaj, Benetke, Firence, Rim, Neapelj. 

Naselbinska imena na uradno dvojezi~nih obmo~jih lahko imajo tudi dve enakovredni obliki, vendar 

jih v atlasu nismo mogli povsod dosledno zapisati, in sicer zaradi pomanjkanja prostora na zemljevidih 

majhnega merila ali zaradi glavnega namena atlasa. Na narodnostno me{anih obmo~jih v Sloveniji, 

kjer ìvita tudi madàrska in italijanska narodna skupnost, smo vsa naselbinska imena na splo{nih zemljevidih 

pisali v obeh uradnih jezikih. Podobno smo ravnali tudi za obmo~ja izven meja na{e dràve, 

kjer ìvi avtohtono slovensko prebivalstvo ne glede na to, ali je dvojezi~ni status teh obmo~ij dosledno 

uveljavljen ali ne.« Zaradi tega je na zemljevidih navidez nerazumljivo, da so dvojezi~na imena na eni 

strani zapisana v obliki Klagenfurt (Celovec), Villach (Beljak), Tarvisio (Trbi`), na drugi pa Völkermarkt 

Velikovec, Trieste Trst, Gorizia Gorica. Za rabo razli~nih na~inov zapisovanja bi namre~ te`ko na{li ustrezno 

utemeljitev. 

Kljub temu, da je Atlas sveta za osnovne in srednje {ole v vseh pogledih kakovosten izdelek, pa 

podrobnej{i pregled razkriva marsikatero pomanjkljivost ali celo napako. [e vedno se na primer vztraja 

pri ob~noimenski sestavini zemlja namesto deèla, na primer Severna zemlja, Palmerjeva zemlja. 

V zgoraj povzetem zapisu o pisanju zemljepisnih imen je navedeno, da so v oklepajih zapisana samo 

podoma~ena naselbinska imena, vsa druga pa naj bi bila navedena samo v podoma~eni obliki, vendar 

sta na splo{nem zemljevidu Evrope v oklepajih povsem brez utemeljenega razloga tudi imeni balearskih 

otokov Majorka in Menorka, na splo{nem zemljevidu Jugovzhodna Evropa so v oklepajih zapisani oronim 

Gorovje Balkan ter podoma~ena imena gr{kih otokov Evbeja, Krf, Kefalonija, Lesbos in Naksos 

(ve~ina drugih je tako kot na drugih zemljevidih navedena samo v poslovenjeni obliki), na splo{nem 

zemljevidu Azije sta glavni mesti ê{ke in Latvije zapisani izklju~no v podoma~eni obliki Praga in Riga, 

ki bi morali biti v oklepaju, nad njim pa izvirni imeni Praha in Ri •– ga, na splo{nem zemljevidu Jugozahodna 

in Ju`na Azija pa so v oklepajih pokrajinska imena Nafud, Velika arabska pu{~ava in Pandàb 

ter ime indijske zvezne dràve Radàstan. Razen tega je na splo{nem zemljevidu Srednja Evropa dvakrat 

v oklepaju zapisano ime Vroclav (na levi in desni strani pregiba lista), na Poljskem pa je dvakrat 

zapisano tudi pokrajinsko ime Pomorjansko, enkrat seveda napa~no, namesto imena Ka{ubija. 

Podobno kot v Priro~nem atlasu sveta je problemati~no navajanje nekaterih imen naselij v oklepaju, 

kar naj bi pomenilo, da so podoma~ena. Tak{no navajanje je neprimerno tudi zato, ker je v nekaterih 

dràvah, na primer v Belgiji, Finski, [paniji in Italiji, pa tudi v zamejski Sloveniji za prikazovanje uradne 

dvojezi~nosti uporabljen zapis brez oklepaja, torej sta originalno in podoma~eno ime zapisana eno 

za drugim. Zna~ilni primeri neustrezno zapisanih imen so Ba – jah (Béja) in Tawzar (Tozeur) v Tuniziji, 

Beskra (Biskra), El Boulaida (Blida) in Sharshal (Cherchell) v Alìriji, Colombo (Kolamba) na [rilanki, 

Cork (Corcaigh) in Dublin (Baile Átha Cliath) na Irskem, Cuttack (Kataka) in Madras (Chennai) v Indiji, 

otok (?!) Gökçeada (Imroz) v Tur~iji, Kashi (Kashgar) na Kitajskem, Oświeøcim (Auschwitz) na Poljskem, 

Pathein (Bassein) v Mjanmaru, Sintang (Borneo) v Indoneziji. 

Slika 43: V {olskem atlasu Mladinske knjige so zelo podrobno prikazane Alpe; vse njihove glavne 

gorske skupine so zapisane v podoma~eni obliki. P 

132


133


Drago Kladnik 

Kot v vseh preu~enih atlasih, se tudi v tem za iste geografske pojave pojavljajo dvojna podoma~ena 

imena. Nekatera so smiselna v vlogi podoma~enih alonimov, druga so plod nespretnosti oziroma 

premajhne pozornosti redaktorske ekipe. Primeri: Andi in Kordiljere (ime je v oklepaju!) za Cordillera 

de los Andes, Arhipelag Recherche in Oto~je Recherche za Archipelago of the Recherche, Avtonomna 

pokrajina Notranja Mongolija in Notranja Mongolija, Balaba{ki preliv in Preliv Balabac za Selat 

Balabac/Balabac Strait, Djerba in Dèrba za Jarbah/Djerba, Evro-predor in Evropredor (na zemljevidu 

Promet prek Rokavskega preliva tudi Eurotunnel), Falklandski otoki in Malvinski otoki za Falkland 

Islands/Islas Malvinas, Gabe{ki zaliv in Mala Sirta za Khali •– j Qa – bis, Gorovje Patkai in Hribovje Patkai 

za Patkai Range/Patkai Boma, Jangce Kiang in Jangce za Chang Jiang, Jezero Turkana in Rudolfovo 

jezero za Lake Turkana/Lake Rudolph, Ju`na indijskooceanska kotlina in Ju`noindijska kotlina za South 

Indian Basin (vendar sta na razli~nih lokacijah!), Ju`ni Karpati in Transilvanske Alpe za Carpáţii Meridionali, 

Karakumski prekop in Türkmenba{ijev prekop za Karakumskij kanal, Kastilsko gorovje in Kastilsko 

razvodno gorovje za Sistema Central/Cordillera Central, Ni`ji Novgorod in Ni`ni Novgorod za Ni`nij Novgorod. 

Kljub vzorni natan~nosti je nekaj pomanjkljivosti tudi v imenskem kazalu. Samo v njem je zapisano 

ime egiptovskega mesta Gize, na zemljevidu je Giza za Al Ji •– zah, v imenskem kazalu je Gradi{~anska 

in na zemljevidu Gradi{~ansko za Burgenland, v imenskem kazalu je navedeno ime Hamiltonov zaliv, 

ki na zemljevidih ni nikjer zapisano in mu sploh ni mogo~e dolo~iti lokacije, prav tako je v njem napa~no 

ime Jezero Kim za afri{ko Jezero Kivu (originalno Lac Kivu), v imenskem kazalu pi{e Jezero Okeechobee 

za Lake Okeechobee, ki na zemljevidu ni podoma~eno, v imenskem kazalu je Se~urska pu{~ava 

in na zemljevidu Pu{~ava Sechura za perujsko Desierto de Sechura, v imenskem kazalu pi{e Tesinske 

Alpe, ki so na zemljevidu Ticinske Alpe za {vicarske Alpi Ticinesi, v imenskem kazalu je zapisano 

Tihooceanska antarkti~na kotlina, na zemljevidu pa Tihooceansko-antarkti~na kotlina, prav tako so v imenskem 

kazalu omenjeni na zemljevidu nepodoma~eni Wellesleyevi otoki za avstralsko oto{ko skupino 

Wellesley Islands. Ime Viktorijin otok je zapisano dvakrat. 

In {e nekaj stvarnih napak. Za Golfo de Batabanó v Karibskem morju sta navedeni neustrezni slovenski 

razli~ici Bataba{ki zaliv in Batabaski zaliv, za makedonsko-albansko reko Crni Drim/Drinit te Zi 

je zapisana napa~na oblika ^rni Drin (v imenskem kazalu je pravilno ime ^rni Drim). Da ne gre za slu- 

~aj, potrjujeta podoma~eni imeni Drin za albansko reko Lumi i Drinit in Drinski zaliv za prav tako albanski 

Gjiri i Drinit. V Gr~iji se pojavi ime Dodekanezi, ki naj bi o~itno pomenilo mnoìnsko obliko imena oto{- 

ke skupine Dodekanez (originalno Dodekanisos). Avstralsko Lake Frome je napa~no podoma~eno 

v Fromerjevo jezero. Na zemljevidu Vzhodna Azija je v Kirgizistanu namesto Gorovje Alaj zapisano Gorovje 

Altaj, ki je povsem drugje. Ju`no od Ju`ne Georgije je na obmo~ju [kotskega morja prikazana 

podmorska kotlina, ki je poimenovana Ju`noantilska kotlina! V indeksu je zapisano ime Karolina, ki ga 

ni na zemljevidu; same Karoline namre~ ni, saj se deli na Severno in Ju`no. Na zemljevidu na strani 

225 pi{e Kijiv namesto Kijev. Skupina kanadskih otokov Îles de la Madeleine je podoma~ena v en 

sam Magdalenin otok, sorodne so tudi napake Medvedji otoki namesto Medvedji otok za Bjørnøya, Oto~je 

Mussau za papuanski Musaau Island, Oto~je Samui za tajski Ko Samui in Oto~je Tanahjampea za 

indonezijski Pulau Tenahjampea. Avstralska oto{ka skupina Furneaux Group je napa~no podoma~ena 

v Oto~je Fourneaux, na gospodarskem zemljevidu Japonske pa je napa~no zapisano Oto~je Iz namesto 

Oto~je Izu za oto{ko skupino Izu-shoto – . Oto~je Wallis in Futuna ni eno samo oto~je, pa~ pa sta dve 

lo~eni oto~ji, torej bi bilo to francosko odvisno ozemlje v Oceaniji primerneje poimenovati Oto~ji Wallis 

in Futuna. îlski Península de Taitao ni Polotok Taiato. Ruski mys Alevina ne more biti Rt Alevin, 

antarkti~ni Cape Adare ne Rt Andre, irski Carnsore Point ne Rt Cansore in kanadski Cape Ray ne Rt 

Rey. Za poljski Przylaødek Rozewie je v imenskem kazalu napa~no zapisano Rt Rozevie; na zemljevidu 

je pravilen zapis Rt Rozewie. Prav tako je v imenskem kazalu za perujsko Cordillera Central napa~no 

navedeno Srednja Kolrdiljera, za malijsko Lac de Manantali pa Zajezitveno jezero Manatali. Na zemljevidu 

Severovzhodni del ZDA – gospodarstvo je hidronim Lake Winnebago zahodno od Michiganskega 

jezera napa~no podoma~en v Winnipe{ko jezero. 

134


450 

400 


350 

300 

250 

200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 44: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu 

Mladinske knjige. 

Sicer pa je v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole podoma~enih 2542 tujih zemljepisnih imen. 

Kar precej jih je s podrobnih tematskih zemljevidov in se v drugih preu~enih virih ne pojavljajo. Kljub 

temu so razmerja med podoma~enimi imeni zelo podobna razmerjem v Priro~nem atlasu sveta, ki se 

je pri slovenjenju imen o~itno oprl na prvo izdajo {olskega atlasa. Nenazadnje gre za atlasa istega 

zalo`nika, Zalo`be Mladinska knjiga. Ker pa je Priro~ni atlas zaradi istega zalo`nika izvirnih predlog 

v sorodstvenem razmerju tudi z Velikim {olskim atlasom (U~ila 2003), so z zornega kota podoma~evanja 

zemljepisnih imen vsi ti atlasi medsebojno prepleteni. 

Med celinami je to pot v ospredju Evropa, ki kar ob~utno preka{a Azijo, tej pa s polovi~nim {tevilom 

azijskih podoma~enih imen sledi Afrika. Severna Amerika je pred Oceanijo in Ju`na Amerika pred 

Srednjo Ameriko. 

Zaradi splo{nega podoma~evanja ruskih zemljepisnih imen je med dràvami v krepkem vodstvu 

Rusija. Sledijo ji Zdruène dràve Amerike, njim pa evropske dràve Nem~ija, Italija, Francija in Avstrija. 

Na sedmem mestu je Avstralija, ki ni tako visoko v nobenem drugem atlasu. [ele na osmem mestu 

je Kitajska, ob njej pa so med azijskimi dràvami na letvici prvih dvajsetih {e Indija, Indonezija, Tur~ija, 

Japonska in Kazahstan. Neposredno za Kitajsko je Gr~ija, ob njej pa najdemo na lestvici {e evropske 

dràve Zdruèno kraljestvo, Poljsko, Ukrajino in [panijo, Kanado na enajstem mestu in kot edino afri{- 

ko dràvo Egipt na predzadnjem mestu. 

Glede na pomenski tip podoma~enih imen so v tem atlasu na prvem mestu imena kopenskih reliefnih 

oblik (natan~no 400 imen; slika 44). Tik za petami so jim imena kopenskih hidronimov, potem pa 

sta kar precej zadaj skoraj izena~eni {tevili oto{kih reliefnih oblik in naselij na ~etrtem mestu. Za njima 

se zvrstita {tevil~no spet prakti~no identi~ni kategoriji morski hidronimi in obalne reliefne oblike. V primerjavi 

z drugimi atlasi je podoma~enih tudi veliko imen naravnih pokrajin. Podoma~enih je 170 imen 

135


Drago Kladnik 

neodvisnih dràv, ne dosti manj pa je poslovenjenih imen upravnih enot. Omembe vredni kategoriji sta 

{e podmorska reliefna oblika (prikazane in poimenovane so le najpomembnej{e) in zaradi razmeroma 

{tevilnih imen geolo{kih formacij kategorija drugo, kamor so tovrstna imena razvr{~ena. 

3.16 VELIKI ATLAS SVETA 

êprav je Veliki atlas sveta na nek na~in naslednik Velikega druìnskega atlasa sveta (DZS 1992) 

in ima kot pristavek v naslovu zapisano, da gre za prenovljeno izdajo, je izdelek v bistvu popolna novost. 

Nekdanjo klasi~no analogno kartografijo je povsem nadomestila ra~unalni{ka digitalna, druga~ni so vsebinska 

zasnova, oprema in zemljevidi, deloma spremenjena so tudi na~ela zapisovanja zemljepisnih 

imen. Ker pa se je vseeno ohranila dolo~ena imenska tradicija, ki je ob tem oprta {e na imenje v Velikem 

splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998), je ta atlas v marsi~em vrhunski doseèk. Tudi zaradi tega 

so v njem podoma~ena imena lahko izhodi{~e v prizadevanjih za poenotenje rabe tujih zemljepisnih 

imen v slovenskem jeziku. 

Veliki atlas sveta je prevod in priredba dela Atlante della Terra, ki ga je leta 2002 izdelala italijanska 

kartografska in zalo`ni{ka ustanova Istituto Geografico De Agostini. Ker je bil natisnjen v mednarodni 

koprodukciji, v njem v primerjavi z izvirnikom manjka pribli`no tretjina zemljevidov, zlasti podrobnej{ih 

prikazov zunajevropskih obmo~ij. Pri nas ga je zaloìla DZS. Za prevod in priredbo so poskrbeli Mauro 

Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–) in Drago Perko (1961–) z Geografskega in{tituta Antona Melika 

ZRC SAZU. Za redakcijo zemljepisnih imen zunaj Slovenije je bil zadolèn Drago Kladnik, za zemljepisna 

imena na slovenskih zemljevidih pa Borut Per{olja. 

Knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm) je, tako kot se dobremu atlasu spodobi, v prvi vrsti zbirka 

zemljevidov. Dopolnjujejo jo privla~ni satelitski posnetki, ki s svojo veli~astno izraznostjo postajajo 

nepogre{ljiv del sodobnih splo{nih atlasov. Uvodni listi so namenjeni razlagi vrst in vsebine zemljevidov, 

sledi poglavje Svet z uvodnim zemljevidom sveta kot satelitskim posnetkom, na katerem ni zemljepisnih 

imen, splo{nim zemljevidom sveta, na katerem so imena praviloma podoma~ena, kar velja tudi za prikaza 

Arktike in Antarktike. V nadaljevanju poglavja je ve~ problemsko zasnovanih tematskih zemljevidov 

sveta (na primer U~inek tople grede, Spreminjanje koli~ine padavin v obdobju 1900–1994, Poraba energije 

na prebivalca, Dostopnost pitne vode, Pri~akovana ìvljenjska doba ob rojstvu, Raz{irjenost AIDS-a), 

med katerimi je z vidika zemljepisnih imen pomemben le zaklju~ni zemljevid âsovni pasovi; imena 

na njem so v veliki meri podoma~ena. Za svetom kot celoto je s topografskimi in tematskimi zemljevidi 

najprej obravnavana Slovenija, za njo Evropa in nato Azija, Afrika, Severna in Srednja Amerika, Ju`na 

Amerika, Avstralija in Oceanija. Vsaka celina je najprej ponazorjena z zemljevidom kot satelitskim posnetkom, 

sledi mu politi~ni zemljevid, nato pa se zvrstijo posamezni splo{ni oziroma topografski regionalni 

zemljevidi. Za predstavitvijo tihooceanskih otokov sta tokrat podrobnej{a prikaza Arktike in Antarktike, 

za njima pa {e zemljevidi oceanov, ki zaklju~ujejo kartografski del. Imena podmorskih reliefnih oblik so 

zapisana le na zadnjih zemljevidih, od Arktike dalje. 

Veliki atlas sveta zaklju~uje poglavje Zemljepisna imena in imensko kazalo. Zapis o zemljepisnih 

imenih je kratek in zelo splo{en, sledi mu seznam ob~noimenskih izrazov v razli~nih jezikih z dobrimi 

800 navedbami, pomembnimi za la`je razumevanje pomena mnogih na zemljevidih zapisanih zemljepisnih 

imen. Imensko kazalo vsebuje dobrih 60.000 zapisov razli~nih zemljepisnih imen. V primerjavi 

z imenskim kazalom Velikega druìnskega atlasa je bistveno okrnjeno, saj v njem niso navedena ne 

ve~jezi~na imena za {tevilne pojave ne njihove eksonimske razli~ice. V oklepajih za originalnimi imeni 

so zapisane le slovenske razli~ice imen, kadar pa je podoma~eno tuje zemljepisno ime samostojen 

zapis, uporabnika k izvirnemu imenu usmeri kazalka. Za posameznim imenom je, razen pri naselbinskih 

imenih, najprej s kar 80 razli~nimi kartografskimi simboli opredeljena pomenska zvrst poimenovanega 

geografskega pojava oziroma topografskega objekta, zatem je navedena stran, na kateri je 

zemljevid, kjer je ime zapisano, potem pa {e ~rkovno-{tevil~ni koordinati za ustrezen kvadrant v koordinatnem 

sistemu. 

136


Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Velikem atlasu sveta je sestavljen na podlagi njihovega 

izpisa z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): 

• Podroben zemljevid – Svet v merilu 1 : 55.000.000; 



• âsovni pasovi v merilu 1 : 96.000.000; 


• Severna Evropa v merilu 1 : 5.000.000 z izsekoma Islandije in Ferskih otokov v istem merilu; 

• Ju`na Skandinavija v merilu 1 : 2.500.000; 

• Britansko oto~je v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Shetlandskih otokov v istem merilu; 

• Severna Francija in Beneluks v merilu 1 : 2.500.000; 

• Ju`na Francija in [vica v merilu 1 : 2.500.000; 

• Srednja Evropa (severni del) v merilu 1 : 2.500.000; 

• Srednja Evropa (ju`ni del) v merilu 1 : 2.500.000; 

• Ju`na Italija in Albanija v merilu 1 : 2.500.000; 

• Sredozemlje v merilu 1 : 6.000.000; 


• Severni Balkanski polotok v merilu 1 : 2.500.000; 

• Gr~ija, Makedonija in evropski del Tur~ije v merilu 1 : 2.500.000; 

• Tur~ija in Kavkaz v merilu 1 : 5.000.000; 


• Azija v merilu 1 : 30.000.000; 

• Zahodna Rusija in osrednja Azija v merilu 1 : 10.000.000; 

• Vzhodna Rusija v merilu 1 : 10.000.000; 


• Ciper, Izrael, Libanon in Jordanija v merilu 1 : 2.500.000; 

• Ju`na Azija v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Maldivov v istem merilu; 


• Indijska podcelina (severni del) v merilu 1 : 5.000.000; 

• Podroben zemljevid – Sundski otoki v merilu 1 : 5.000.000; 

• Indokitajski polotok v merilu 1 : 5.000.000; 


• Vzhodna Kitajska in Tajvan v merilu 1 : 5.000.000; 

• Japonska in Koreja v merilu 1 : 5.000.000 z izsekom otokov Ryukyu v istem merilu; 


• Severozahodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Zelenortskih otokov v istem merilu; 

• Severovzhodna Afrika v merilu 1 : 10.000.000; 

• Srednja Afrika v merilu 1 : 10.000.000; 

• Ju`na Afrika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekoma Maskarenov in Sej{elov v istem merilu; 

• Republika Ju`na Afrika v merilu 1 : 5.000.000; 

• Severna Amerika v merilu 1 : 25.000.000; 

• Aljaska v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Aleutov v istem merilu; 

• Grenlandija v merilu 1 : 10.000.000; 

• Kanada v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Nove Fundlandije v istem merilu; 


• Severovzhodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 

• Apala~i v merilu 1 : 2.500.000; 

• Jugovzhodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 

• Severozahodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 

137


Drago Kladnik 

• Jugozahodne ZDA v merilu 1 : 5.000.000; 

• Kalifornija v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Havajev v istem merilu; 

• Srednja Amerika v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Malih Antilov v istem merilu; 

• Osrednja Mehika v merilu 1 : 5.000.000; 

• Podroben zemljevid – Veliki in Mali Antili v merilu 1 : 5.000.000; 

• Portoriko v merilu 1 : 1.000.000; 

• Devi{ko oto~je v merilu 1 : 500.000; 

• St. Croix v merilu 1 : 500.000; 

• Jamajka v merilu 1 : 2.500.000; 

• Bermudi v merilu 1 : 500.000; 

• New Providence v merilu 1 : 500.000; 

• Aruba, Curaçao in Bonaire v merilu 1 : 1.000.000; 

• Zavetrni otoki v merilu 1 : 1.000.000; 

• Antigva in Barbuda v merilu 1 : 1.000.000; 

• Privetrni otoki v merilu 1 : 1.000.000; 

• Barbados v merilu 1 : 1.000.000; 

• Trinidad in Tobago v merilu 1 : 2.500.000; 

• Saint Vincent in Grenadine ter Grenada v merilu 1 : 1.000.000; 


• Ju`na Amerika (severni del) v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Galapa{kih otokov; 

• Venezuela in Kolumbija v merilu 1 : 5.000.000; 

• Ju`na Amerika (ju`ni del) v merilu 1 : 10.000.000; 

• Vzhodna Brazilija v merilu 1 : 5.000.000; 

• Podroben zemljevid – Andi in Patagonija v merilu 1 : 5.000.000; 

• Ju`na Brazilija in Urugvaj v merilu 1 : 5.000.000; 


• Avstralija v merilu 1 : 10.000.000 z izsekom Tasmanije v istem merilu; 


• Nova Gvineja v merilu 1 : 10.000.000; 

• Zahodna Samoa v merilu 1 : 5.000.000; 

• Salomonovi otoki v merilu 1 : 5.000.000; 

• Fidì v merilu 1 : 5.000.000; 

• Vanuatu in Nova Kaledonija v merilu 1 : 5.000.000; 



• Arkti~ni, Indijski, Tihi in Antarkti~ni ocean v merilu 1 : 60.000.000; 

• Atlantski ocean v merilu 1 : 60.000.000. 

ê na{tete zemljevide poskusimo razvrstiti v zna~ilne skupine, ob nekaterih poenostavitvah pridemo 

do le dveh razli~nih tipov. Prvi tip sestavljajo topografski ali fizi~ni zemljevidi, ki prednostno prikazujejo 

izoblikovanost Zemljinega povr{ja. V njihovi podlagi so vi{inski pasovi v razli~nih barvah in sen~enje 

v sivem odtenku. Z barvami je predstavljena le vi{inska raz~lenjenost povr{ja, ne pa tudi razli~ni tipi 

rastlinstva, ki dejansko uspeva v naravnem okolju. Za prikaz povr{inske raz~lenjenosti sveta kot celote, 

celin in njihovih delov so uporabljeni za ves svet poenoteni odtenki zelene, rumene, rjave in sivorjave 

barve, nad 6000 m visoka obmo~ja so belomodra. Morske globine nakazujejo zgolj razli~ni odtenki modre 

Slika 45: Prikaz Pirenejskega polotoka, iztrgan iz zemljevida Sredozemlje, razkriva skrbno 

in sistemati~no ravnanje s podoma~enimi tujimi zemljepisnimi imeni, zna~ilno za celoten 

Veliki atlas sveta iz leta 2005. P 

138


139


Drago Kladnik 

barve, brez sen~enja. Sladkovodna jezera in reke so ponazorjene z enotno temnej{o modro barvo, slana 

jezera pa imajo ro`nat barvni odtenek. Po svojih zna~ilnostih spadajo k topografskim zemljevidom 

tudi zemljevidi oceanov. 

Vsa zemljepisna imena na zemljevidih sveta, Arktike, Antarktike in oceanov so zapisana izklju~no 

enojezi~no, bodisi v podoma~eni bodisi v originalni obliki. Povsem druga~na je zasnova zapisovanja 

podoma~enih zemljepisnih imen na regionalnih zemljevidih delov celin, ki je dosledno izpeljana skozi 

ves atlas. Ve~ina podoma~enih imen znotraj posameznih dràv je zapisana v oklepajih za originalnimi 

imeni. Na kopnem so izklju~no slovenska imena (~e se razlikujejo od originalnih imen) uporabljena le za 

poimenovanja dràv, zgodovinskih pokrajin in zgodovinskih naselij. Geografski pojavi, ki se razprostirajo 

~ez ozemlja ve~ dràv ali na ozemljih dveh sosednjih dràv, so praviloma poimenovani le v slovenskem 

jeziku. Tovrstno navajanje je prevladujo~e tudi pri morskih hidronimih, kjer pa je pomembna izjema. Zalivi 

znotraj teritorialnih voda posameznih dràv so namre~ zapisani dvojezi~no, najprej v izvirni in zatem 

v oklepaju v podoma~eni obliki. Omeniti velja {e zapisovanje imen na uradnih dvojezi~nih obmo~jih. 

Tamkaj{nja imena naselij in upravnih enot so navedena v obeh uradnih jezikih in so medsebojno lo~ena 

s po{evnico. Na regionalnih zemljevidih je gostota zemljepisnih imen praviloma ve~ja kot na svetovnih. 

Drugi tip sestavljajo politi~ni zemljevidi sveta in celin. Sem je mogo~e uvrstiti tudi zemljevid ~asovnih 

pasov. Naravne prvine na politi~nih zemljevidih so mo~no posplo{ene, saj so namenjene zgolj la`ji 

orientaciji. Teì{~e vsebine zemljevidov so barvne ploskve posameznih dràv in odvisnih ozemelj. Vsaka 

dràva je ozna~ena z dolo~eno barvo, zato se jasno lo~i od sosed. V podlagi je sivo sen~enje, ki 

nakazuje razgibanost povr{ja. Morja so prikazana v enotnem svetlomodrem barvnem odtenku, kakr- 

{nega ima tudi Kaspijsko jezero, ki ima v bistvu zna~ilnosti jezera in morja. Vsa druga jezera so ne glede 

na njihovo sladko ali slano vodo vrisana z enotnim, nekoliko temnej{im modrim odtenkom, reke pa s {e 

bolj temno modro barvo. 

Zemljepisna imena na politi~nih zemljevidih so zapisana bodisi v podoma~eni bodisi v originalni obliki. 

Zaradi tega je podoma~ena imena te`ko razlikovati od originalnih in si je treba pomagati ali z imenskim 

kazalom ali z ogledom regionalnih zemljevidov. Tudi imena na uradnih dvojezi~nih obmo~jih so zapisana 

le v enem jeziku, to je v jeziku prevladujo~ega naroda v dràvi. Gostota imen je zmerna, stopnja 

doma~enja pa velika. 

V vsem atlasu poenotena tipografija je razmeroma preprosta, vendar ni razloèna v legendi. ^rke 

za zapis imen najmanj{ih naselij, gorskih vrhov, ledenikov, rek in manj{ih jezer so precej majhne in zato 

neprijazne do uporabnika, vendar je na ta na~in mogo~e predstaviti ve~ informacij. Pomembna slabost 

tega atlasa je dejstvo, da so v njem s ~rno barvo zapisani tudi vsi hidronimi, kar je posledica koprodukcijskega 

tiska, saj so tovrstna imena v italijanski predlogi zapisana v modrem. 

Uporabljena so raznovrstna diakriti~na in naglasna znamenja, prav tako vse posebne latini~ne ~rke. 

Z vidika zemljepisnih imen je najve~ja odlika atlasa pravilen zapis imen na obmo~ju vseh dràv, nastalih 

na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze. Tako imamo pravilno pre~rkovana ruska, beloruska in ukrajinska 

imena, slednja skladno z nedavno odlo~itvijo Ukrajine z angle{kim latinizacijskim klju~em, prepoznavnem 

po popolni odsotnosti {umevcev. Spremenjeni so tudi sistemi zapisovanja imen v Gruziji, Kazahstanu, 

Uzbekistanu, Tadìkistanu in Turkmenistanu. [e vedno pa so prisotne teàve pri pre~rkovanju imen iz 

arabske pisave. Obi~ajno dvojnost pre~rkovanja z angle{kim in francoskim latinizacijskem klju~em so 

v italijanskem uredni{tvu re{ili na malce nenavaden na~in: povsod, kjer je sprejemljivo, so uporabili enoten, 

angle{ki latinizacijski klju~, v deèlah, nagnjenih k pre~rkovanju v francoski obliki, pa navajajo izklju~no 

imena v (neuradnem) francoskem jeziku. Na ta na~in je imenje v Maroku, Alìriji in Tuniziji precej osiroma{eno. 

Tako je francoski latinizacijski klju~ uporabljen samo v Mavretaniji in v severnem, pu{~avskem delu 

Malija. Kitajske pismenke so v Ljudski republiki Kitajski pre~rkovane s pinjiinom, na Tajvanu pa z Wade-Gilesovim 

pre~rkovalnim sistemom. Japonska imena so tradicionalno zapisana skladno s Hepburnovim 

pre~rkovalnim sistemom. 

Po osebah poimenovana ruska ve~besedna imena so sistemati~no zapisana v svojilni pridevni{ki 

obliki, na primer êrskijevo gorovje za hrebet êrskogo, De`njovov rt za mys De`nëva, Lomonosovov 

140


hrbet za Lomonosov Ridge, Makarovova kotlina za Makarov Basin, [elihovov zaliv za zaliv [elihova. 

Podobno so sistemati~no v svojilni obliki zapisana ve~besedna imena, povezana z rekami, bodisi, da 

gre za del njihovega toka, bodisi za reliefne oblike, ki so jih te reke izoblikovale. Zna~ilni primeri so Amazonkino 

ustje za Estuário de Rio Amazonas, Donavina delta za Delta Dunaürii, Ebrova delta za Delta 

de l'Ebre, Iravadijevo ustje za Era – wadi •– Mytwana – , Misisipijeva delta za Mississippi Delta, Nigrova delta 

za Niger Delta in Nilova delta za Nile Delta. 

Dvojna podoma~ena zemljepisna imena za isti geografski pojav oziroma topografski objekt so z redkimi 

izjemami v vlogi alonimskih razli~ic in so kot tak{na tudi na zemljevidih zapisana z vmesnimi 

po{evnicami. Primeri so Cejlon in [rilanka za otok Ceylon/Şri •– Lańka – , Dèrdap in @elezna vrata za sotesko 

\erdap/Porţille de Fier, Falklandi in Malvini za oto{ko skupino Falkland Islands/Islas Malvinas, gora 

Sinaj in Mojzesova gora za vzpetino Jabal Mu – sa, Zgornje Poadi`je in Ju`na Tirolska za pokrajino Alto 

Adige/Südtirol, Ju`no oto~je in oto~je Tubuai za oto{ko skupino Îles Australes/Îles Tubuaï, kordiljera Albatros 

in Vzhodni tihooceanski hrbet za podmorsko reliefno obliko East Pacific Rise, Liparski otoki in Vetrni 

otoki za oto{ko skupino Isole Lipari/Isole Eolie, Malavijsko jezero in Nja{ko jezero za vodno telo Lake 

Malawi/Lago Niassa, Moluki in Di{avni otoki za oto{ko skupino Kepulauan Maluku, Nebe{ko gorovje 

in Tjan{an za pogorje Tjan{an/Tian Shan, oto~je Tonga in Prijateljski otoki za oto{ko skupino Tonga 

Islands, Santorin in Tera za otok Santorini/Thíra, Transilvanija in Sedmogra{ka za pokrajino Transilvania/Ardeal/Erdély/Siebenbürgen, 

Tar in Velika Indijska pu{~ava za Tha – r/Great Indian Desert. 

Neusklajeni sta le obliki Karibski otoki in Karibsko oto~je, ki sta naslova za slikovne ponazoritve na 

strani 163 in zemljevide na strani 164, ter Kurlandski zaliv in Kurski zaliv za Kurskij zaliv, rusko-litvansko 

laguno Baltskega morja. Kot podoma~eni alonimski razli~ici sta v imenskem kazalu navedeni le imeni 

Epidavrus za gr{ko zgodovinsko naselje Epidaver in Iberski polotok za Pirenejski polotok. 

V imenskem kazalu pa je {e ve~ podoma~enih zemljepisnih imen, ki jih ni na zemljevidih. Poimenovani 

pojav ni nujno zapisan niti v izvirni obliki, lahko pa je zapisan samo v originalu in na zemljevidu 

ni podoma~en. Tovrstne nedoslednosti so se pojavile zaradi premalo pre~i{~enega seznama napa~no 

zapisanih imen za podoma~itev, ki je nastal na podlagi izpisa slovenskih imen iz imenskega kazala 

Velikega druìnskega atlasa sveta (kar so postorili Italijani, pri nas pa smo imena »popravili«) in posredovanja 

imen za podoma~itev z nekaterih zemljevidov italijanskega originala, ki pozneje sploh niso bili 

vklju~eni v atlas. 

Precej zajeten seznam vsebuje imena Berezina za belorusko reko Bjarèzina, Bourgetsko jezero 

za francosko Lac de Bourget, Comsko jezero za italijansko Lago di Como, ânijsko jezero za rusko 

ozero âny, Edfu za egiptovsko naselje Idfu – , Gore pri Ju`nem oto~ju za tihooceansko reliefno obliko 

Austral Seamounts, Kalmarski preliv za {vedski Kalmarsund, Kongovska kotlina za Bassin du Congo, 

Kuban za rusko reko Kuban', ledenik Recovery za antarkti~ni Recovery Glacier, Lugansko jezero za 

{vicarsko-italijansko vodno telo Lago di Lugano, oaza Dakhla, oaza Karga in oaza Siwa za egiptovske 

oaze Wa – ha – t ad Da – khilah, Wa – ha – t al Kha – rijah in Wa – ha – t Si •– wah, obala Eights in Obala Ingrid Christensen 

za antarkti~ni pokrajini Eights Coast in Ingrid Christensen Kyst, Obalna Kordiljera za venezuelsko pogorje 

Cordillera de la Costa, Pafos za ciprsko mesto Néa Páfos, Pe~orski zaliv za ruski zaliv Pe~orskaja 

guba v Barentsovem morju, polotok Buza~i za kazahstanski polotok Tubek Bu – za~y/poluostrov Buza~i 

ob Kaspijskem jezeru, Polotok ribi~ev za ruski poluostrov Ryba~ij, rt Trois Fourches za maro{ki rt Cap 

des Trois Fourches, Scottov ledenik za antarkti~ni Scott Glacier, Serranska plitvina za plitvino Cayo de 

Serrana v Karibskem morju, Severna Sosva za rusko reko Severnaja Sos'va, Slessorjev ledenik za antarkti~ni 

Slessor Glacier, Spitsber{ke plitvine za plitvine Spitsbergen Banks v Barentsovem morju, Sundska 

celinska polica za plitvino Sunda Shelf v Ju`nokitajskem in Javanskem morju, [midtov otok za ruski 

ostrov [midta, Thwaitesov jezik ledenih gor za Thwaites Iceberg Tongue v Amundsenovem morju, Tirint 

za gr{ko zgodovinsko naselje Tírins, Vatsko morje za Waddenzee/Wattenmeer v Severnem morju, Visoka 

Himalaja za azijsko pogorje Great Himalaya Range, vi{avje Chotanagpur za indijsko reliefno obliko 

Chotana – gpur Plateau, Walgreenova obala za antarkti~no pokrajino Walgreen Coast, Whitmorsko gorovje za 

antarkti~no pogorje Whitmore Mountains, Wilkinsova oìna za preliv Wilkins Sound v Bellinghsausnovem 

141


Drago Kladnik 

400 

350 


300 

250 

200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 46: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v DeAgostinijevem 

atlasu sveta. 

morju, Zaliv Edvarda VIII. za Edward VIII Bay v Antarkti~nem oceanu, Zaliv Vseh svetih za Baía de Todos 

os Santos ob brazilski obali Atlantskega oceana. 

Seznam stvarnih napak na zemljevidih je kratek. Za nem{ko mesto Freising severno od Münchna 

je napa~no zapisano ime Breè, moralo pa bi biti Breìnje, za avstralski Eyre Peninsula je zapisano 

Eyrov Polotok, za egiptovsko Great Bitter Lake pi{e Veliko slano jezero, moralo pa bi Veliko grenko jezero, 

in namesto Zahodnoevropska kotlina je zapisano Zahodnevropska kotlina. 

V najnovej{em Velikem atlasu sveta sta podoma~eni 2502 tuji zemljepisni imeni. Razmerja po celinah 

so zelo podobna kot v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2002). V vodstvu 

je Evropa pred Azijo, dale~ za njima je Afrika. Oceanija je nekoliko pred Severno Ameriko. Opaznej{a 

razlika je le pri Antarktiki, ki je zaradi podrobnej{ega prikaza po {tevilu poslovenjenih imen pred Ju`no 

in Srednjo Ameriko. [tevilo podoma~enih imen v Velikem atlasu sveta je v primerjavi s {olskim atlasom 

Mladinske knjige manj{e na prav vseh celinah, razen na Antarktiki. 

Med posameznimi dràvami je v vodstvu Rusija, ki ji sledi Gr~ija. Do tega je pri{lo zaradi na~rtnega 

zalo`ni{kega usklajevanja z Velikim splo{nim leksikonom (DZS 1997–1998), kjer je vrsta gr{kih imen 

poslovenjenih. Na tretjem mestu so Zdruène dràve Amerike, na osmem pa druga severnoameri{ka 

dràva Kanada. Med obema so {e evropski dràvi Italija in Francija ter vodilni azijski dràvi Indija in 

Kitajska. Neposredno za Kanado je na devetem mestu Egipt, edina afri{ka dràva na lestvici prvih dvajsetih, 

ki je tako visoko zaradi istega razloga kot Gr~ija. Na lestvici so {e evropske dràve Avstrija, Nem~ija, 

[panija, Ukrajina in Poljska, azijske dràve Tur~ija, Indonezija, Kazahstan in Japonska ter Avstralija. 

Glede na pomenski tip so v rahlem vodstvu podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik (slika 46). 

Sledijo jim podoma~ena imena naselij (333 imen), takoj za njimi pa so prakti~no izena~ene kategorije 

morski hidronim, kopenski hidronim in kopenska reliefna oblika. Precej zadaj, a blizu skupaj, so kate- 

142


gorije naravna pokrajina, upravna enota, obalna reliefna oblika in podmorska reliefna oblika (ta je v primerjavi 

s predhodnikom resni~no skromna. V to skupino spada tudi 170 podoma~enih imen neodvisnih 

dràv. Podoma~enih je {e 61 imen zgodovinskih naselij in 38 imen zgodovinskih pokrajin. 

3.17 VELIKI SPLO[NI LEKSIKON 

Proti koncu prej{njega stoletja se je kot pomemben vir podoma~enih tujih zemljepisnih imen pojavil 

{e Veliki splo{ni leksikon v osmih knjigah (DZS 1997 in 1998), prevod in priredba nem{kega dela Der 

Knaur – Universallexikon in 15 Bänden zalo`be VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. V njem je kljub 

na~elnem opiranju na Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992) podoma~eno imenje nastajalo sorazmerno 

avtonomno, {e zlasti pa pod skrbnim lektorskim nadzorom. V leksikonu so kot izto~nice navedena 

tudi mnoga imena zgodovinskih naselij in pokrajin, ki v geografskih atlasih praviloma niso prikazana, 

denimo Akvinkum, Alezija, Amikle, Ancij, Avzonija, Baktrija, Batavijska republika, Britanski severni Borneo, 

Brutij, Cezareja, Cisalpinska Galija, Cislajtanija, Fenicija, Filadelfija, Francoska Prednja Indija, 

Gavgamela, Ku{an, Nevstrija. 

Prav zaradi tak{ne naravnanosti in precej{nje sveìne si zasluì vklju~itev v obravnavo. Urednica 

Velikega splo{nega leksikona je Marija Javornik (1961–). S sistematiko obravnavanih zemljepisnih imen 

sta se ob {tevilnih geografskih prevajalcih, prirediteljih in redaktorjih (Tamara Bosni~, Borut Drobnjak, 

Jerneja Fridl, Matej Gabrovec, Mauro Hrvatin, Drago Kladnik, Ida Knez, Karel Natek, Milan Oroèn Adami~, 

Miha Pav{ek, Drago Perko, Veronika Rot, Jurij Senega~nik, Nata{a [tefani~, Maja Topole) ukvarjali lektorici 

Nada Colnar in Ana Stare{ini~, za zapis njihove izgovorjave pa je bila zadolèna Polona Kostanjevec. 

Izdelovanje seznama podoma~enih imen je bilo zamudno, saj je bilo potrebno ro~no listanje in vpisovanje 

imen. V vseh osmih knjigah Velikega splo{nega leksikona je podoma~enih 2508 tujih zemljepisnih 

imen. Ker je skupaj v njem le dobrih 10.600 razli~nih zemljepisnih imen, je stopnja doma~enja precej{- 

nja; podoma~enih je kar 23,5 % zemljepisnih imen. V leksikonu je {e ve~ drugih podoma~enih tujih 

zemljepisnih imen, vendar so upo{tevana le tista, zapisana v krepkem tisku, kar pomeni, da so samostojne 

geselske izto~nice. Ob tem so navedena tudi njihova originalna imena, kar je bila dobrodo{la 

pomo~ za njihovo kar najbolj usklajeno zapisovanje v vseh pripravljenih datotekah. 

O podoma~evanju in o na~elih zapisovanja zemljepisnih imen nasploh je v podpoglavju Zemljepisna 

imena, ki je sestavni del napotkov za uporabnika, zapisano naslednje (Colnar, Stare{ini~ 1997): 

»ê je za tuje zemljepisno ime pri nas uveljavljena podoma~ena oblika ali prevod, je ta v leksikonu 

vedno geselska beseda z opisom, razlago, v oklepaju pa vedno navajamo izvirno uradno ime oz. 

pri nelatini~nih in ideografskih pisavah njegov prepis ali pre~rkovanje v latinico; v katerem jeziku je izvirno 

ime, posebej ne navajamo, ker se je o tem mogo~e pou~iti pri podatkih za dolo~eno dràvo. Npr. 

Alja{ko Gorovje (Alaska Range), Beringov otok (ostrov Beringa), Rumena reka (Huang He). Nepodoma~ena 

zemljepisna imena navajamo samo v uradnem jeziku dràve, zapisana so torej tako, kot za 

svoje obmo~je zahtevajo nacionalne standardizacije: Melbourne, New Yersey, Rio Grande do Norte, 

Han Gang. 

ê je v dràvi ve~ uradnih jezikov (Belgija, [vica), navajamo zemljepisno ime v vseh oblikah: Antwerpen 

(fr. Anvers), Bern (fr. Berne), [vica (nem. Schweiz, fr. Suisse, it. Svizzera). 

Isto velja za nacionalno me{ana ozemlja; glavno geslo je v uradnem jeziku dràve: Bolzano (Bozen), 

Pri{tina (Prishtinë). 

Pri toponimih na slovenskih dvojezi~nih obmejnih obmo~jih je na prvem mestu seveda slovenska 

oblika: êdad (Cividale del Friuli), Gradec (Graz; opomba avtorja: to ime ni na narodnostno me{anem 

obmo~ju), Mono{ter (Szentgotthárd), Koper (Capodistria). 

Navedene so lahko {e kak{ne druge oblike imena, npr. anti~no ime, latinsko, na drugih celinah imena 

v jezikih prvotnih naseljencev in doma~inov: Don (anti~ni Tanais), Bregenz (kelt.-rim. Brigantium), 

Kalkuta (ang. Calcutta, hind. Kalikata [po boginji Kali], Velikono~ni otok ({p. Isla de Pascua, polinez. 

Rapa-Nui). 

143


Drago Kladnik 

ê reke, gorske verige, pokrajine … segajo ~ez ve~ jezikovnih obmo~ij, prav tako navajamo vsa imena 

ali oblike imen: Donava (nem. Donau, slov., ukr. Dunaj, mad`. Duna, hrv., srb., bolg. Dunav, romun. 

Dunaürea), Dneper (ukr. Dnipro, rus. Dnepr), Pireneji ({p. Pirineos, fr. Pyrénées), Brenner (it. Brennero). 

Pri zemljepisnih imenih, ki so se v zgodovini ve~krat spreminjala, navajamo tudi staro ime, lahko 

jih je ve~: Sankt Peterburg, 1709–1914 Sankt Peterburg, 1914–24 Petrograd, 24–91 Leningrad, Kaliningrad, 

do 1954 Königsberg, Kin{asa (Kinshasa), do 1966 Léopoldville, Podgorica, 1946–91 Titograd. 

Glavno geslo je vedno dana{nja uradna oblika imena, tudi ~e v praksi {e ni uveljavljena: Mjanmar, prej 

Burma, Yangon, prej Rangun, Rangoon, Almaty, prej Alma-Ata.« 

Pri zapisovanju originalnih zemljepisnih imen so uporabljena najrazli~nej{a diakriti~na in naglasna 

znamenja, prav tako so zapisane vse posebne latini~ne ~rke. Pomembna vrednost imenske obravnave 

v Velikem splo{nem leksikonu je dejstvo, da so v imenik vklju~ena mnoga podoma~ena, sistemati~no 

obdelana naselbinska in pokrajinska zgodovinska imena, slabost pa je spoznanje, da je redaktorje nekoliko 

zanesla mo`nost prevajanja zemljepisnih imen iz angle{kega, francoskega, {panskega, ruskega 

in {e kak{nega jwzikovnega okolja, tako da so se v seznamu zna{la tudi nekatera imena, ki jih na{a 

podoma~evalska praksa tujega zemljepisnega imenja dotlej ni poznala, na primer Biserni otoki za Cayos 

de Perlas, Bourgetsko jezero za Lac de Bourget, Ka~ja reka za Snake River, Komsomolsk na Amurju 

za Komsomol'sk-na-Amure, Velika medvedja reka za Great Bear River, Velika ribja reka za Great Fish 

River/Groot Visrivier, … 

Kritika gre tudi na ra~un lahkotnega, premalo premi{ljenega tvorjenja pridevni{kih lastnoimenskih 

sestavin v ve~besednih imenih {tevilnih geografskih pojavov v Afriki, {e zlasti pri imenih jezer in gorovij. 

Zna~ilni primeri, iz katerih se lahko razberejo nedoslednosti, so etiopsko Abajsko jezero za A – baya 

Ha – yk'/Lake Abaya, kenijsko Aberdarsko gorovje za Aberdare Range, zambijsko Bangweulujsko jezero 

za Lake Bangweulu, malavijsko Chilwajsko jezero za Lake Chilwa, namibijsko Erongovsko gorovje 

za Erongo Mountains, malavijsko-mozambi{ko Mulanjsko gorovje za Mulanje Mountains, zambijsko-kongovsko 

Mwerujsko jezero za Lake Mweru/Lac Moero, bocvansko Ngamijsko jezero za Lake Ngami in 

tanzanijsko Rukowsko jezero za Lake Rukwa. Za nekatera ve~ja jezera in gorovja so namre~ v na{em 

jeziku razmeroma dobro uveljavljena imena jezero Abaya, Aberdari, jezero Bangweulu, jezero Mweru 

in jezero Rukwa, druga imena pa se obi~ajno ne slovenijo. 

Da se ve~besedna zemljepisna imena v Velikem splo{nem leksikonu prav pogosto podoma~ujejo 

tudi z za zgornja imena ustreznej{im prevajanjem dela imena, ki ozna~uje vrsto objekta, in navedbo 

originalnega lastnega imena oziroma njegovo podoma~itvijo, dokazujejo primeri atol Canton za Canton 

Atoll v Kiribatiju, Avtonomna republika Karakalpakstan za Karakalpakskaja avtonomnaja respublika 

v Uzbekistanu, gorovje Uluguru za Uluguru Mountains v Tanzaniji, jezero Nikaragva za Lago de Nicaragua 

v Nikaragvi (uveljavljeno pa je ime Nikaragovsko jezero), otoki Loyauté za Îles Loyauté pri Novi 

Kaledoniji (bolj znani sta obliki Oto~je lojalnosti in Zvesti otoki) ter prekop Belo morje–Baltik za Belomorsko–Baltijskij 

kanal v Rusiji (primernej{e je ime Belomorsko–baltski prekop). 

Nenavadna, da ne re~em neustrezna je podoma~itev Avstralski otoki za tihooceansko oto{ko skupino 

v Francoski Polineziji Îles Tubuaï/Îles Australes. Izraz austral(es) namre~ nima nobene neposredne 

zveze z Avstralijo, ampak v franco{~ini pomeni juèn(-ni) (ta oto{ka skupina je med vsemi v Francoski 

Polineziji najdlje pomaknjena proti jugu), kar se seveda skriva tudi v imenu Avstralija v pomenu (350)Ju`na 

deèla’. ûdno je tudi, da se redaktorji niso odlo~ili za uveljavljeno slovensko podoma~itev Carigrad 

za najve~je tur{ko mesto I·stanbul, ampak vztrajajo pri le minimalno podoma~eni obliki Istanbul, ki je 

sicer prilagojena originalnemu imenu, ne odraà pa svetovljanstva tega mesta, ki se kaè v pravcati 

mnoìci njegovih eksonimskih razli~ic v drugih jezikih. Iz tega imena je izpeljana tudi podrejena sopomenka 

za Bospor, Istanbulski preliv. Pohvalno pa je, da je v nekaterih ve~besednih imenih è vpeljan 

ob~noimenski izraz deèla, na primer Nova deèla, Palmerjeva deèla. 

Kot v vseh preu~enih virih je tudi v Velikem atlasu veliko dvojnih podoma~enih imen za isti geografski 

pojav oziroma topografski objekt. Pravzaprav je njihovo {tevilo zaradi celovitej{e obravnave {e ve~je 

144


350 

300 


250 

200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










pejsa` 

upravna enota 


drugo 

Slika 47: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Velikem splo{nem 

leksikonu. 

kot drugod, vendar je ve~ina v vlogi dodatnih informacij k bolj znani izto~nici, pod katero je podana razlaga. 

Zna~ilni primeri so Angvila in Ka~ji otok za karibski otok Anguilla, Cilicija in Kilikija za maloazijsko 

zgodovinsko pokrajino Cilicia, î{ima (japonsko podoma~eno ime Chisima-retto – ) in Kurilski otoki za ruska 

Kuril'skie ostrova, Di{avni otoki in Moluki za indonezijsko oto{ko skupino Kepulauan Maluku, Rossova 

ledena polica in Rossova pregrada za prostrano morsko poledenitev ob Antarktiki, originalno poimenovano 

Ross Ice Shelf. 

Najve~ podoma~enih imen je z obmo~ja Evrope (939 imen), ki ji sledita Azija (634) in Afrika (337). 

Zastopanost vseh drugih celin je skromna, razvr{~ene pa so v zaporedju Severna Amerika, Oceanija, 

Srednja Amerika, Ju`na Amerika in Antarktika. 

Zaradi podrobne obravnave zibelk civilizacije je med posameznimi dràvami po {tevilu poslovenjenih 

imen v kar krepkem vodstvu Gr~ija. Sledi ji povr{insko najve~ja svetovna dràva Rusija, za njo pa 

sta predvsem zaradi podrobne obravnave zamejske Slovenije Italija in Avstrija. Na petem mestu je Francija, 

{ele na {estem so Zdruène dràve Amerike. Na sedmem je Tur~ija, kjer je tudi vrsta anti~nih imen. 

Ob njej so med azijskimi dràvami na »naj« lestvici {e Kitajska, Indija, Izrael in Indonezija, med evropskimi 

Nem~ija, Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, Poljska, [panija in [vica, ob njih pa {e Egipt kot edina afri{ka 

dràva na desetem mestu, Kanada in Avstralija. 

Glede na pomenski tip podoma~enih tujih zemljepisnih imen so s 333 imeni v vodstvu kopenske 

reliefne oblike (slika 47). Le malo manj (320) je podoma~enih imen naselij, ve~ kot 300 je tudi podoma~enih 

imen oto{kih reliefnih oblik. Ne prav dosti za njimi so kopenske reliefne oblike, naravne pokrajine 

in upravne enote. Na sedmem mestu so podoma~ena imena neodvisnih dràv, ki jih je 174. Podoma- 

~enih imen zgodovinskih naselij je 168, zgodovinskih pokrajin 130 in zgodovinskih upravnih enot 108. 

164 je tudi podoma~enih imen morskih hidronimov. V primerjavi z nekaterimi sodobnej{imi atlasi je 

145


Drago Kladnik 

v Velikem splo{nem leksikonu bistveno manj podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik in podmorskih 

reliefnih oblik, kar je posledica omejujo~ega nabora izto~nic. 

3.18 SLOVENSKI PRAVOPIS 2001 

Najnovej{i slovenski pravopis je iz{el leta 2001. Izdala sta ga Slovenska akademija znanosti in umetnosti 

ter In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, zaloìla pa 

Zalo`ba ZRC SAZU. Uredni{ki odbor za Pravila so sestavljali Franc Jakopin, Janko Moder, Janez Dular, 

Stane Suhadolnik, Janez Menart, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar, Martin Ahlin in njegov predsednik 

Joè Topori{i~ (1926–), ki je predsedoval tudi uredni{kemu odboru za Slovar v sestavi Janez Dular, Milena 

Hajn{ek – Holz, Franc Jakopin in Janko Moder. Za redakcijo zemljepisnih imen v slovarskem delu 

je bila zadolèna jezikoslovka Alenka Gloàn~ev z In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. 

Vloga pravopisa v kreiranju slovenskega jezika je klju~na, saj s svojo izjemno teò korenito prispeva 

k (bolj ali manj) ustrezni rabi besedja. Njegov pomemben del so tudi tuja zemljepisna imena, zato 

je bil ta vidik doslej è ve~krat kriti~no obravnavan (Kladnik 2005a, Lenar~i~ 2002a, 2002b in 2004, 

Natek K. 2005, Poga~nik 2002 in 2003). 

Najnovej{i slovenski pravopis v uvodnem delu izpostavi pravila rabe, ki jih v najbolj obse`nem, to 

je slovarskem delu, prvi~ nadgradi z obse`nim seznamom sistemati~no obdelanih izto~nic oziroma gesel, 

med katerimi je tudi 2038 tujih zemljepisnih imen (imena astronomskih pojavov, ki imajo prav tako podro~no 

oznako zemljepisno ime, niso upo{tevana). Med njimi je 1180 podoma~enih in 858 originalnih, iz 

nelatini~nih pisav seveda pre~rkovanih. Na~in zajema imen omogo~a podrobne primerjave med vklju- 

~enimi originalnimi in podoma~enimi oblikami imen. V Pravilih je v vlogi ponazoril navedenih pribli`no 

360 podoma~enih tujih zemljepisnih imen, od tega jih 105 ni vklju~enih v slovarski del. 

700 

600 

500 

{tevilo imen 

400 

300 

200 

100 

0 

Afrika Antarktika Azija Evropa Ju`na 

Amerika 



Oceanija 

Severna 

Amerika* 

Slika 48: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po celinah 

v Slovenskem pravopisu. *V{teta je Srednja Amerika. 

146


Temeljit pregled je pokazal, da je med podoma~enimi slovarskimi izto~nicami z geografskega zornega 

kota vse polno pomanjkljivosti, tako zaradi nedore~enega nabora kot neustreznega opredeljevanja 

tipov zemljepisnih imen, sem in tja celo zaradi neustreznih zapisov. Obilo zamer problematiki tujih zemljepisnih 

imen gre tudi na ra~un njihove jezikovne neustreznosti in sporo~ilnosti (Lenar~i~ 2002 in 2004). 

V nadaljevanju predstavljene pripombe Lenar~i~eva spoznanja v mnogo~em potrjujejo in zlasti z vidika 

pridevni{kih oblik ve~besednih imen ter imen prebivalcev tudi nadgrajujejo, tako da bi jih bilo, {e zlasti 

zaradi specifi~nosti geografskega pogleda, najbr` umestno pretresti in upo{tevati pri pripravi ponatisa 

Slovenskega pravopisa oziroma njegovih elektronskih razli~ic. Prostor àl ne dopu{~a, da bi bile predstavljene 

prav vse ugotovitve, vendar je pri avtorju tega dela na razpolago natan~en seznam vseh zajetih 

imen in pripomb. 

Zastopanost tujih zemljepisnih imen se z oddaljevanjem od Slovenije zmanj{uje. Tudi zato jih je ve~ 

kot polovica (1220) z obmo~ja Evrope, ki ji sledijo Azija (327), Severna Amerika (205, od tega jih je 

48 z obmo~ja Srednje Amerike) in Afrika (160). Precej bolj skromno sta zastopani Ju`na Amerika (47) 

in Oceanija (41), medtem ko je pri Antarktiki navedeno le njeno ime. Zaradi velikega {tevila izto~nic za 

mesta je {tevilo originalnih imen v Evropi in {e bolj izrazito v Severni Ameriki ve~je od {tevila podoma- 

~enih (slika 48). Drugje je razmerje druga~no, {e najbolj pri azijskih imenih, kjer prevladuje raba nelatini~nih 

pisav in se zato skladno s pravopisnimi pravili tamkaj{nja imena v ve~ji meri podoma~ujejo. 

Tudi na ra~un imen v zamejstvu (vklju~ena so na primer imena skoraj vseh naselij v Reziji) je najve~ 

tujih zemljepisnih imen (171) z obmo~ja Italije. Za njo se zvrstijo Zdruène dràve Amerike (130), Nem~ija 

(128) in Francija (114), za njimi pa sosedi Avstrija (93) in Hrva{ka (91). Najve~ja dràva na svetu Rusija 

je {ele na sedmem mestu (81), takoj za njo pa je zaradi bogatega anti~nega izro~ila Gr~ija (75). Sledijo 

Zdruèno kraljestvo (73), [panija (50), Srbija in ^rna gora (43), [vica (40), Tur~ija (39), Poljska (38), 

Kanada (33) ter Izrael in Kitajska (po 30), {e osem dràv prispeva med 20 in 29 zemljepisnih imen. 

180 

160 

140 

{tevilo zemljepisnih imen 

120 

100 

80 

60 

40 

20 

0 

Italija 

Nem~ija 

Zdruène dràve Amerike 

Francija 

Avstrija 

Hrva{ka 

Rusija 

Gr~ija 

Zdruèno kraljestvo 

[panija 

Srbija in ^rna gora 



[vica 

Tur~ija 

Poljska 

Kanada 

Izrael 

Kitajska 

Madàrska 

ê{ka 

Indija 

Ukrajina 

Slika 49: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po najbolj zastopanih 

dràvah v Slovenskem pravopisu. 

147


Drago Kladnik 

ê upo{tevamo samo podoma~ena imena, je prav tako v ospredju Italija (99 imen), takoj za njo pa 

je zaradi {tevilnih imen iz zamejstva Avstrija (72 imen). Sledijo Gr~ija (70), Francija (48), Rusija (45) in 

Nem~ija (41). Na sedmem mestu so Zdruène dràve Amerike (40), najvi{je uvr{~ena neevropska dràva. 

Na osmem mestu je prva azijska dràva Tur~ija (34), ob njej pa so med azijskimi dràvami na lestvici 

{e Izrael, Kitajska, Indonezija in Japonska, med evropskimi pa Poljska, Zdruèno kraljestvo, [panija, 

Ukrajina, ê{ka in Madàrska. Na njej sta {e Kanada na predzadnjem mestu in edina afri{ka dràva 

Egipt (22 imen), ki si deli 13. do 15. mesto. 

Najvi{ja stopnja doma~enja imen je pri gr{kih, izraelskih, tur{kih, kitajskih in ukrajinskih zemljepisnih 

imenih (slika 49), nekoliko manj{a pri avstrijskih, poljskih, madàrskih, ~e{kih, indijskih in italijanskih, 

medtem ko pri drugih dràvah z ve~ kot tridesetimi imeni prevladujejo zapisi v izvirni obliki. Z najve~jimi 

deleì originalnih imen izstopajo Hrva{ka, Srbija in ^rna gora, [vica, [panija, Zdruène dràve Amerike, 

Zdruèno kraljestvo in Nem~ija. Med preostalimi glede na {tevilo imen pomembnej{imi dràvami velja 

na eni strani izdvojiti Egipt, Indijo, Japonsko, Madàrsko in Romunijo z velikimi deleì podoma~enih imen, 

na drugi pa Bosno in Hercegovino ter Makedonijo z izrazito prevlado originalno zapisanih imen, k ~emur 

je gotovo prispevala tradicija njihove rabe v obdobju skupne dràve. 

Glede na pomenski tip je v Slovarju najve~ imen naselij (832 imen). [tevil~no jim sledijo imena dràv 

(zaradi razmeroma obse`nega alonimskega navajanja ènskospolnih in srednjespolnih imenskih oblik 

je kar 222 imen neodvisnih dràv), naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, upravnih 

enot in kopenskih reliefnih oblik. Vklju~eni sta le dve imeni podmorskih reliefnih oblik. Z izjemo naselij 

in kategorije drugo podoma~ena imena prevladujejo nad izvirnimi v vseh skupinah (slika 50). Podoma~ena 

so prav vsa imena celin in skoraj vsi morski hidronimi, zgodovinske pokrajine in zgodovinske 

upravne enote. Tudi pri drugih skupinah {tevilo podoma~enih imen mo~no prevladuje; izjema so upravne 

enote z neizrazito prevlado. 

ê si ogledamo le zaporedje podoma~enih tujih zemljepisnih imen (slika 51), ki je primerljivo z drugimi 

preu~enimi viri, mo~no izstopata kategoriji naselje in dràva. Ve~ kot 100 je podoma~enih {e imen 

naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, med 50 in 100 pa je podoma~enih 

imen upravnih enot, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov. Sorazmerno {tevilna so podoma- 

~ena imena zgodovinskih naselij, zgodovinskih upravnih enot in zgodovinskih pokrajin. 

Seznam v slovarski del vklju~enih zemljepisnih imen je vsestranski, kar àl velja tudi za seznam 

nevklju~enih imen. Obstoje~i imenik ob geografskih vidikih odseva zlasti kulturolo{ko-zgodovinsko naravnanost, 

zato so v njem na primer vsa imena najbolj zloglasnih koncentracijskih tabori{~ (Auschwitz skupaj 

s podoma~eno razli~ico poljskega imena Oświeøcim O{vien~im, Bergen-Belsen, Bile~a, Buchenwald, 

Dachau, Gonars, Jasenovac …), prizori{~ slavnih bitk (Custozza, Dien Bien Phu, Dieppe, Drvar, El Alamein, 

Galipoli, Mohách, Salamina, Slavkov, Trafalgar, Waterloo), krajev mirovnih konferenc in podpisov 

mirovnih sporazumov (na primer Campiènski gozd, Campoformio, Osimo, Rapallo, Saint-Germain, Trianon; 

mimogrede, manjka Dayton), krajev konferenc neuvr{~enih dràv, pomembnih posvetovanj in sede- 

èv mednarodnih organizacij (na primer Bandung, Pugwash, Sèvres), romarskih in verskih sredi{~ (na 

primer Admont, Akvileja, Assisi, Fatima, Freising, Medùgorje, Seckau, ênstohova, Lurd – zadnji dve 

le v podoma~eni obliki), za imena sirov, ìvalskih pasem in raznih ob~nih pojmov pomembnih krajev 

ter pokrajin (na primer Angora, Derby, Emmental, Gouda, Jersey, Kavasaki, Parma, Pinzgau), prizori{~ 

drugih zgodovinsko pomembnih dogodkov (Golgota, Kalvarija, Kanosa in Canossa, Jajce, Lidice, 

Masada, Pale, Rubikon) in prizori{~ sodobnej{ih dogodkov (na primer Cape Canaveral oziroma 

Cape Kennedy, êrnobil, East River, Loch Ness, Long Island, Mount Palomar, Tivoli), rezidenc znanih 

osebnosti (na primer Camp David, Carsko selo, ki je od leta 1918 dalje neomenjeni Pu{kin, Castel Gandolfo, 

Jasna Poljana), anti~nih krajev in pokrajin (na primer Dakija, Epidaver, Filipi, Itaka, Lakedemon, 

Olimpija, Palatin, Parnas, Tavrida – {lo naj bi za anti~ni gr{ki otok, v resnici pa je anti~no ime za polotok 

Krim) ter za arheologijo pomembnih krajev najdi{~ in izkopavanj (na primer Altamira, Hallstatt). Ne 

manjka niti Stratford upon Avon, rojstni kraj in kraj smrti slavnega angle{kega dramatika Williama Shakespeara. 

148


600 

500 

{tevilo imen 

400 

300 

200 

100 

0 

celina 

dràva 

naselje 











upravna enota 



drugo 

Slika 50: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni glede na njihov 

pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 

300 

250 


200 

150 

100 

50 

0 

celina 

dràva 

naselje 










upravna enota 


drugo 

Slika 51: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Slovenskem 

pravopisu. 

149


Drago Kladnik 

Potem je tu {e vrsta zemljepisnih imen, ki se nana{ajo le na posamezne objekte ali dele naselij. 

Mednje spadajo monumentalni verski (na primer De~ani, Escorial – pravilno je El Escorial, Hagija Sofija, 

Hilandar, Montecassino, Notre-Dame, Sopo~ani) in drugi (na primer Eifflov stolp, Empire State Building, 

Keopsova piramida, Kip svobode, Kolosej, Partenon, Slavolok zmage) objekti, pala~e in dvorci (na primer 

Alhambra, Buckinghamska pala~a, Kapitol, Sanssauci, Uffiti), rezidence (na primer Bela hi{a, Lateran), 

letali{~a (Orly, [eremetjevo), stadioni (Maracana, Wembley, Wimbledon), muzeji (Louvre) ter pomembni 

deli mest (na primer Akropola, Broadway, Brooklyn, Champs-Ellysées in Elizejske poljane, Downing 

Street, Forum Romanum, Greenwich, Gru`, Harlem, Hyde Park, Ilica, Kremelj, Montmartre, Rde~i trg, 

Westminster). 

Zanimiva je kar {tevilna skupina bajeslovnih, domi{ljijskih in legendarnih zemljepisnih imen (na primer 

Aheron – gr{ka bajeslovna reka, Albion – izobraènsko ime za Anglijo, Arameja – svetopisemska deèla, 

Divji zahod, Faros – zgodovinski otok pred Aleksandrijo, Gomora – svetopisemsko mesto, Had – legendarno 

gr{ko podzemlje; Hipokrena – muzam posve~en studenec, Indija Koromandija – domi{ljijska deèla 

obilja, Liliput – Swiftova pravlji~na deèla, Stiks – gr{ka bajeslovna reka, Tartar – gr{ko bajeslovno brezno). 

Seznam tujih zemljepisnih imen v slovarskem delu Slovenskega pravopisa je deloma zastarel in 

neaùren, saj ne sledi aktualnim politi~nim in drugim spremembam, tudi ne spremembam zemljepisnih 

imen, ki so plod bodisi nacionalnih standardizacij bodisi preimenovanj zaradi razli~nih, v prvi vrsti politi~nih 

razlogov. Razumljivo je, da strokovna priprava seznama zemljepisnih imen ni sledila le geografskim 

kriterijem. Geografi pa bi kljub temu lahlo pri~akovali ve~ doslednosti, tako da bi bila na primer vklju- 

~ena vsaj deseterica imen najve~jih oziroma najdalj{ih in s tem najbolj pomembnih pojavov dolo~enega 

tipa, pa tudi drugih pomembnih pojavov po svetu, zato je upati, da bodo pomanjkljivosti v Slovarju v prihodnjih 

izdajah v kar najve~ji meri odpravljene. 

Nekatera imena zaradi neaktualnosti v slovarski del Pravopisa najbr` ne sodijo. Najbolj kri~e~i primeri 

so Angora kot podrejena sopomenka za Ankaro (ime se je spremenilo è leta 1930, morda je vklju~ena 

le zaradi ve~ po njej imenovanih vrst ìvali z mehko dlako za pridobivanje tkanine), Estonska, Karibik, 

Kaspik in pokrajina Polabje ob reki Labi, o~itno po zgledu Porabje, Porurje ali Povol`je, ki pa je geografska 

praksa ne pozna. 

Iz nabora imen dràv je razvidno, da naj bi bila vklju~ena imena vseh neodvisnih dràv, ki so ena 

od temeljnih zvrsti zemljepisnih imen. @al je izvedba povr{na, saj jih je med stopetindevetdesetimi izpadlo 

kar osem. ê je za Vzhodni Timor glede na leto osamosvojitve (2000) to {e mogo~e razumeti, pa 

ne more biti opravi~ila za manjkajo~e Antigvo in Barbudo (neodvisnost leta 1981), Gvajano (1966), Kiribati 

(1979), Mikronezijo (1990, zapisana in opredeljena je le kot tihooceansko oto~je), Palau (1994), 

Severne Marianske otoke (1978) in Tuvalu (1978). Zato pa ima neupravi~eno status neodvisne dràve 

Portoriko, ki je è od leta 1952 prostovoljno pridruèn k Zdruènim dràvam Amerike. 

Z nejasnim statusom glede na sodobne oblike imen dràv se pojavljajo zapisi njihovih starej{ih imenskih 

oblik, ki bi morala imeti pojasnilo, da gre za nekdanje kolonije ali pa za zgodovinske oblike pozneje 

spremenjenih imen neodvisnih dràv. To kaè na precej{njo neaùrnost in pomanjkanje doslednosti, 

saj bi iz zapisov lahko sklepali, da je tovrstna raba {e vedno dopu{~ena, ~etudi le kot podrejena sopomenka. 

Primeri so Be~uanija za Bocvano, Britanski Honduras za Belize, Burma za Mjanmar, Cejlon 

za [rilanko (navedena je tudi [rilanki podrejena sopomenka Sri Lanka, kar ni skladno s pravopisnimi 

pravili), Dahomej za Togo, Formoza za Tajvan, Gornja Volta za Burkina Faso, Kampu~ija za Kambodò 

in Siam za Tajsko. Na tem mestu velja omeniti tudi po nepotrebnem vklju~eno podrejeno sopomenko 

Monaco za uveljavljeno podoma~eno obliko imena kneèvine Monako. 

Pri~akovati bi bilo, da so v slovarskem delu sistemati~no navedena tudi vsa glavna mesta neodvisnih 

dràv. Analiza je pokazala, da tega seveda ni in da je med 195 dràvami navedenih le 116 njihovih 

prestolnic (59,5 %). Pri~akovano je najve~ja »pokritost« v Evropi, kjer vseeno manjkajo glavna mesta 

Andore, Malte in celo Moldavije (ni ne podoma~enih imen Ki{injev oziroma Ki{injov ne originalnega 

imena Chişinaüu). Vklju~ena je tudi ve~ kot polovica azijskih in ju`noameri{kih glavnih mest. Za kazahstansko 

glavno mesto se {e vedno navaja Alma-Ata (od novembra 1997 je prestolnica Astana). V seznamu 

150


na primer manjka kenijsko glavno mesto Nairobi (je pa vklju~eno tamkaj{nje pristani{ko mesto Mombasa), 

vklju~eni pa sta na primer glavni mesti Toga Lomé in Burkina Fasa (dràva je mo{kega spola!) 

Ouagadougou. Prav tako v njem ni nigerijskega glavnega mesta Abuja (podoma~eno Abudà), je pa 

na primer nova tanzanijska prestolnica Dodoma. 

Vklju~enih je tudi precej glavnih mest ameri{kih zveznih dràv. V o~i bode majhna arkansa{ka prestolnica 

Little Rock, medtem ko v Slovarju ni na primer precej ve~jih glavnih mest Kalifornije Sacramento 

in Ohia Columbus. 

Vendar je prav analiza vklju~enosti ve~jih mest pokazala {e najve~jo sistemati~nost. S sicer dokaj 

starega seznama dvestotih najve~jih mest sveta (Veliki druìnski atlas sveta 1992) jih je vklju~enih kar 141. 

Med stotimi najve~jimi jih manjka le 19, med naslednjo stoterico pa è 40. Najve~je manjkajo~e mesto 

je petmilijonski Tianjin (v~asih smo ga podoma~evali v Tiencin). Manjkajo tudi ju`nokorejski mesti Pusan 

in Taegu, japonsko Osaka (vklju~eno pa je Okajama z za Japonsko »nepomembnimi« 600.000 prebivalci), 

indijski Bangalore in Ahma – da – ba – d, indonezijsko Surabaya, kitajska Harbin, Kowloon, Zibo in 

Chongqing ter mehi{ko Netzahuaicoyótl, vsa z ve~ kot dvema milijonoma prebivalci (vklju~eni pa sta 

argentinsko mesto Santa Fe s 450.000 in kubansko Santiago de Cuba s 420.000 prebivalci). Med evropskimi 

mesti z omenjenega seznama manjka le ukrajinsko mesto Doneck. 

O~itno je bil pri uvr{~anju evropskih mest postavljen kriterij 100.000 prebivalcev, v bli`njih dràvah 

tudi manj, ki pa v praksi prav tako ni dosledno izpeljan. Vklju~ena so namre~ nekatera manj{a in tudi z drugih 

vidikov ne dovolj pomembna mesta (na primer belgijski mesti Aalst in Leuwen, francoski Aix-les-Baines 

in Compiègne, {vicarsko Berommünster z vsega 2500 prebivalci, ni pa na primer mesta Sankt Gallen, 

ki ga Cigale v Atlantu sloveni v Sveti Gal, nizozemski Delft in Leiden z razli~ico Leyden, angle{ki Exeter 

in Halifax, italijansko Murano, ~e{ko Tábor ter nem{ka Urach – pravilno je Bad Urach – in Worms). 

Zato pa na primer ni izto~nic za ve~ nem{kih mest z ve~ kot 100.000 prebivalci (medmre`je 22), manjkajo 

denimo Bielefeld, Gera, Hagen, Ingolstadt, Krefeld in Osnabrück, prav tako nista vklju~eni nekoliko manj- 

{i, vendar zgodovinsko in z vidika slovenskega povezovanja navzven pomembni nem{ki mesti Bamberg 

in Marburg. 

Med desetimi najve~jimi svetovnimi otoki je vklju~enih le prvih {est, manjkajo pa Hon{u, Britanija, 

Viktorijin otok in Ellesmere, med desetimi najve~jimi jezeri manjkajo Gornje jezero, Michigansko jezero, 

Veliko medvedje jezero, Nja{ko jezero in Veliko suènjsko jezero (manjkata tudi pomembni Balha{ko 

in âdsko jezero), med desetimi najve~jimi pu{~avami manjkajo Velika arabska pu{~ava, Velika Viktorijina 

pu{~ava, Sonorska pu{~ava, Karakum, Namib in Velika indijska pu{~ava ali Tar (manjka tudi 

Atakama), med desetimi najdalj{imi rekami pa Irti{ kot najdalj{i pritok Oba, Kongo, Amur in Lena (zanimivo 

je, da je vklju~ena samo 770 km dolga sibirska reka Om). Manjka tudi Angelov slap v Venezueli, 

z 979 m vodnega padca najvi{ji slap na svetu. Med pomembnimi morji niso vklju~ena Koralno morje, 

Ju`nokitajsko morje, Arafursko morje, Andamansko morje, Norve{ko morje, Grenlandsko morje, 

ûkotsko morje, Vzhodnosibirsko morje, Morje Laptevov in Karsko morje. V nove izdaje bo treba vklju- 

~iti tudi imeni Arkti~ni ocean (kot nadrejeno sopomenko za Severno ledeno morje) in Antarkti~ni ocean. 

Nekatera vklju~ena zemljepisna imena v novej{i praksi redko doma~imo; tega si glede na njihov 

pomen in tradicijo rabe niti ne zasluìjo. Med njimi je nekaj jezikovnih arhaizmov (na primer Adelajda, 

îkago, Filadelfija, Tarent), nekaj jih je iz razli~nih koncev sveta (na primer nem{ko oziroma luì{kosrbsko 

mesto Budi{yn – nenavadna oblika, saj se nem{ko ime Bautzen navadno podoma~i v Budi{in, 

izraelsko mesto Beer{eba – glede na izgovor bi bila pravilnej{a podoma~itev Beer{eva, indijsko mesto 

Dàjpur, tur{ko mesto Erzerum namesto originalnega Erzurum – morda gre za napako, vietnamsko mesto 

Hajfong, palestinsko-izraelsko mestece in zgodovinsko naselje Jeriha – zakaj ne bolj obi~ajni Jeriho, 

na kar napeljujeta tudi izpeljanki jerihonski in Jerihonec, angle{ka pokrajina Jork{ir, ~e{ko zdravili{ko 

mesto Karlovi Vari, italijansko pristani{ko mesto Ostija, francosko-nem{ka reka Sara za Sarre/Saar, 

madàrsko mesto Sombotel za Szombathely, kanadski vodotok Suènjska reka za Slave River – ta zgled 

je {e posebej problemati~en, ker napeljuje na mo`nost prevajanja bolj »razumljivih« angle{kih zemljepisnih 

imen, kitajsko mesto [enjang), nekaj pa je {panskih imen (na primer Gvadalkivir, Kordova, 

151


Drago Kladnik 

Salamanka, zanimivo, da ne tudi Sevilja, ki pa je kot primer navedena v Pravilih). Na drugi strani pa ni 

podoma~eno ime francoskega karibskega otoka Martinik, ki je zapisano izklju~no kot Martinique. Na 

eni strani se omenja Shetlandsko oto~je, bli`nja in morfolo{ko povsem sorodna oto{ka skupina pa je 

poimenovana Orkneyjski otoki. 

Nenavadno so podoma~ena zemljepisna imena Pripet, Pripetska mo~virja in Riad. Za prvi dve sta 

è dolgo v rabi razli~ici Pripjat in Pripjatsko barje, ki izhajata iz ruskega jezika, medtem ko navedeni 

obliki o~itno izvirata iz angle{~ine (Pripet in Pripet Marshes). Saudijski Riad se obi~ajno doma~i z vmesnim 

j, torej Rijad. Poseben »biser« je dansko glavno København, ki je kot nadrejena sopomenka zapisano 

v ~rkovno poenostavljeni obliki Köbenhavn in kot podrejena sopomenka po nem{ko kot Kopenhagen. 

Le kaj bi porekel Matej Cigale, ki je zanj è pred skoraj stoletjem in pol uporabil podoma~eno, zdaj è 

pozabljeno obliko Kodanj (Atlant 1869–1877)? 

Pohvaliti pa velja, da so se pojavile podoma~itve nekaterih imen, za katere smo doslej kolebali, ali 

naj jih zapi{emo v originalni ali v podoma~eni obliki. Zna~ilni primeri so Abidàn (Abidjan), Bogota (Bogotá), 

Bombaj (Mumbai/Bombay), Grobni{ko polje (Grobni~ko Polje), Hrva{ko Zagorje (Hrvatsko Zagorje), 

Hanoj (Ha Noi, doslej smo ga praviloma podoma~evali v Hanoi – mimogrede, zakaj ne bi po tem zgledu 

podoma~i tudi kambo{ko glavno mesto kot Pnompen?), Poznanj (Poznań), Quebec (angle{ka razli~ica 

francoskega imena Quebéc – primerjava obeh oblik pokaè, kako ob~utljivo je lahko ustrezno razumevanje 

posameznih zapisov), Rjukju (Ryu – kyu – -Shoto – ), Severni rt (Nordkapp), Soma (Somme), Talin (Tallinn) 

in Vilna (Vilnius). Pozitiven premik je tudi uporaba ob~noimenskega izraza deèla namesto manj primernega 

izraza zemlja, na primer Nova deèla za Novaja zemlja kot nadrejena sopomenka za Nova 

zemlja, ~etudi ta vidik ni dosledno izpeljan, saj sta kot edini mo`ni obliki navedeni tako Zemlja Franca 

Joèfa za zemlja Franca-Iosifa kot Ognjena zemlja za Tierra del Fuego. 

Problemati~no je, da pri nekaterih imenih ni nakazana navezava na drugo obliko imena, ~eprav gre 

za poimenovanje istega pojava. Zna~ilna primera sta imeni kitajskega mesta Kanton oziroma Guangzhou, 

ter imeni mehi{ko-ameri{ke reke Rio Bravo ozriroma Rio Grande (pri Rio Bravu bi bila ustreznej{a 

originalna oblika imena Río Bravo del Norte). Neustrezno je, da je Kaspijsko jezero zapisano izklju~no 

kot Kaspijsko morje (iz ruskega Kaspiskoe more), medtem ko je bli`nje Aralsko jezero (rusko Aralskoe 

more) navedeno samo kot jezero. Med {tirimi velikimi japonskimi otoki je kot izto~nica obdelan le najmanj{i 

[ikoku. Vklju~ena je tudi Dolnja Luìca, ki ni pokrajina, ampak upravna enota, Gornje Luìce 

pa ni. Izto~nica je tudi filipinski otok Luzon, medtem ko drugi veliki otok Filipinskega arhipelaga Mindanao 

manjka. Vklju~en je ruski polotok Kola, ni pa na primer Kam~atke. ^lovek se vpra{a, zakaj je 

med vsemi azorskimi otoki vklju~en le mali Flores (ni pa obdelan istoimenski indonezijski otok) in med 

vsemi francoskimi departmaji samo Pas-de-Calais. Podobno velja za {pansko provinco na Kanarskih 

otokih Las Palmas. Tudi med anti~nimi pokrajinami ni pravega reda. Vklju~ena je na primer Pamfilija, 

ne pa tudi Argolida, Akarnanija, Lakonija, Mesenija … 

Zanimivo je, da so kot izto~nice navedene vse zvezne dràve v Zdruènih dràvah Amerike, z izjemo 

Washingtona, ki je o~itno izpadel le zaradi povr{nosti, ker se imenuje enako kot glavno mesto ZDA. 

Med kanadskimi provincami so vklju~ene le Nova Fundlandija (pravilno je Nova Fundlandija in Labrador), 

Nova [kotska, Ontario, Québec, Saskatchewan in Severozahodna ozemlja. Podobna nedoslednost 

velja tudi za druge upravne enote najvi{je ravni, tako v Evropi kot na drugih celinah. 

Pomanjkljive ali napa~ne so tudi nekatere identifikacije izto~nic. Zna~ilni primeri so Atos, ki je opisan 

kot polotok, ~eprav je gora, Baranja, ki je opisana kot hrva{ka, ne pa tudi madàrska pokrajina, 

Bene~ija, ki je opisana kot podrejena sopomenka za Bene{ko Slovenijo, ne pa tudi kot italijanska deèla 

Veneto, Borneo, ki naj bi bil samo indonezijski otok, ne pa tudi malezijski in brunejski, Brenner, ki 

naj bi bil le avstrijski in ne tudi italijanski prelaz, Cape Town, ki ni opredeljen kot ju`noafri{ko glavno 

mesto (afrikanska razli~ica Kaapstadt ni navedena), êrnjeja, ki naj bi bila mesto v Bene{ki Sloveniji, 

v resnici pa je zgodovinsko pomembna vas v ob~ini Neme (Nimis), Dinara, ki naj bi bila samo hrva{- 

ko in ne tudi hercegovsko pogorje, reka Duero, ki je zapisana le v {panski jezikovni razli~ici, reka Inn, 

ki naj bi tekla samo v Avstriji, Lago Maggiorre, ki naj bi bilo izklju~no italijansko in ne tudi {vicarsko jeze- 

152


ro, [lezija, ki naj bi bila le poljska in ne tudi ~e{ka pokrajina, Termopile, ki naj bi bile morska, v resnici 

pa so kopenska oìna, in Uralsk, ki naj bi bil mesto v Rusiji, dejansko pa je v Kazahstanu. V Pravilih je 

tudi neprimerno ime ~e{ko-nem{ke reke Labe/Elbe, ki jo doma~imo v Laba in ne Elba, kot je navedeno 

in se kot slab zgled sem in tja è pojavlja v medijih. 

V pravopisnem slovarju je ve~ zemljepisnih imen z obmo~ja nekdanje skupne domovine Jugoslavije, 

ki bi jih lahko, ob enakovrednih kriterijih z drugimi bli`njimi evropskimi dràvami, brez {kode pogre{ili, 

na primer Banjole, Beli Manastir, Br~ko, Ilidà. 

Sicer pa so tudi v novem Slovenskem pravopisu kar {tevilna dvojna poimenovanja za iste geografske 

pojave oziroma topografske objekte. Ve~ina med njimi je sistemske narave, na primer Ahaja kot 

sopomenka za anti~no Gr~ijo, Anglija in Angle{ko, Bolgarija in Bolgarsko, Bretanja in Bretonsko, Dacija 

in Dakija, Epidaver in Epidavros, Erdelj in Erdeljsko kot podrejena sopomenka za Transilvanija, nista 

pa nanjo napeljani alonimski dvojnici Sedmogra{ka in Sedmogra{ko, Holandija in Holandsko kot podrejeni 

sopomenki za Nizozemska, Medmurje in Medìmurje, Panonija kot rimska provinca in tudi 

sopomenka za Panonska niìna. 

Nekatere dvojnice so zaradi uveljavljenih bodisi originalnih bodisi podoma~enih imen manj razumljive, 

na primer Asuan in Assuan, Blatno jezero in Balaton, Jork{ir in Yorkshire. Poseben problem je 

dvojnica Gibraltar in Gibraltarska oìna, ki naj bi bila enakovredni sopomenki, vendar ob tem Gibraltar 

sploh ni opredeljen kot odvisno ozemlje oziroma teritorialna enota. Za Gibraltarsko oìno se v Pravilih 

navaja izraz Gibraltarska vrata. 

Med Pravili in Slovarjem je {e nekaj neujemanj, na primer (prvonavedena imena so iz Pravil) Budi- 

{in in Budy{in za luì{kosrbsko mesto na vzhodu Nem~ije, êrnigiv (ukrajinska oblika imena 

ukrajinskega mesta) in êrnigov (ruska oblika), Gize in Giza za egiptovsko mesto, Hajdarabad in Hajderabad 

za pakistansko in indijsko mesto, Negevska pu{~ava in Negev za izraelsko pu{~avsko pokrajino, 

Skalne gore in Skalno gorovje za severnoameri{ko pogorje. V Pravilih sta navedeni dvojnici Golanska 

planota in Golansko vi{avje, ki je vklju~eno tudi v slovarski del, kjer pa je zanj naveden pomensko nejasen 

alonim Golan. 

153


Drago Kladnik 

4 RAZVOJNI VIDIKI RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN 

Dozdaj{nje slovenjenje tujih zemljepisnih imen razkriva nekatere zna~ilne faze, navezane na vpetost 

slovenskega ozemlja in slovenskega jezika v dolo~eno ~asovno in politi~no okolje. Sprva so bile te`nje 

podoma~evanja v prvi vrsti panslovansko naravnane, saj so se {tevilna zemljepisna imena na evropskih 

narodnostno me{anih obmo~jih in v njihovi bliìni, pa tudi marsikje drugod, praviloma zapisovala v kateremkoli 

slovanskem jeziku, pri ~emer je {e zlasti pomembna vloga ~e{~ine, slova{~ine in polj{~ine. 

Predstavnik tovrstnega uvajanja tujih zemljepisnih imen v sloven{~ino je bil Cigale s svojim Atlantom 

(1869–1877). Tako so na primer na ozemlju zdaj{nje Romunije zapisana imena rek Aranjo{ za Arieş, 

Beli Kri{ za Crişul Alb in Bor{a za Braţul Borcea, pokrajina Dobrudà za Dobrogea ter naselij Blaèvo 

za Blaj, Bra{evo za Braşov in Trgovi{~e za Tîrgovişce, na ozemlju zdaj{nje Madàrske so slovanska 

imena naselij Berin~ek za Mezó´berény, Jager za Eger, Mi{kovec za Miskolc, Mo{onj za Moson-magyaróvár 

in Novgrad za Nógrád, reke Brzi Kri{ za Sebes-Körös ter zgodovinske pokrajine Jazigija za 

Jaszág, na ozemlju sodobne Nem~ije pa na primer imena krajev Bolego{t za Wolgast, Brun{vik za 

Braunschweigh, Budi{in za Bautzen, ôpava za Zschopau, Desov za Dessau, Dra`dane za Dresden 

ter Ljubek in Bukovec za Lübeck. Cigale se je pri podoma~evanju o~itno opiral na imenoslovje v ~e{- 

kih atlasih, ki so iz{li sredi 19. stoletja, dobri dve desetletji pred Atlantom (Merklas 1846). Na to kaèjo 

imena nekaterih ve~jih mest na jugu zdaj{nje Nem~ije, ki so o~itno zapisana po ~e{kem zgledu, vendar 

upo{tevaje pravila podoma~evanja ~e{~ine v slovenski jezik: Mnihov (~e{ko Mnichov za München), 

Rezno (~e{ko R þ ezno za Regensburg), Norimberg (~e{ko Norimberk za Nürnberg) in Pasov (enako kot 

~e{ko za Passau). 

Proti koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja je zaznati vpliv germanizacije. Ta je bila 

seveda najmo~nej{a na narodnostno me{anih obmo~jih vzdol` severne slovenske narodnostne meje, 

povsod drugje pa je do nem{kih zapisov imen bolj kot na~rtno prihajalo zaradi takratnih upravnopoliti~nih 

okoli{~in. Zna~ilen predstavnik tega obdobja je Oro`nov Zemljepisni atlas za ljudske {ole 

s slovenskim u~nim jezikom (1902), ki mu Jakob Medved o~ita pretirano rabo nem{kih kriterijev pri pisavi 

krajevnih imen (Medved 1969b). Z nem{kimi kriteriji je najbr` mislil, da so imena nem{kih naselij 

praviloma zapisana v originalni obliki, o~itno pa je opazil tudi rabo nem{kih imen na nenem{kem nacionalnem 

ozemlju. Tako so na primer v oklepaju zapisani nem{ki eksonimi Posen, Thorn, Hermannstadt 

in Kronstadt za sicer podoma~ena imena poljskih mest Poznanj (originalno Poznań) in Torun (originalno 

Toruń) ter romunskih mest Sibinj (originalno Sibiu) in Bra{evo (originalno Braşov). Ve~ nem{kih imen 

je bilo prevzetih tudi na drugih obmo~jih, na primer imena Lissabon za Lisboa, Turin za Torino, Neapel 

za Napili in Milan za Milano. 

Po 1. svetovni vojni in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznej{e Jugoslavije, je 

opazen mo~an vdor imen pod vplivom srbskega jezika, ki se je opiral na ru{~ino. Takrat se v u~benikih 

in atlasih namesto prej uveljavljenih izrazov deèla in gozd pojavita izraza zemlja in les. Na zemljevidih 

De Agostinijevega {olskega atlasa (1941) so tako zapisana imena Arnhemova zemlja (Arnhem Land), 

Coatsova zemlja (Coats Land), Grahamova zemlja (Graham Land) in Severna zemlja (Severnaja zemlja) 

ter Bakonjski les (Bakony Hegyseg), Bavarski les (Bayerischer Wald), ê{ki les (êský les/Böhmerwald), 

Dunajski les (Wienerwald). 

V Bohin~evem {olskem atlasu (1959) je pod vplivom srbohrva{~ine vrsta foneti~nih zapisov arabskih, 

iranskih, hindujskih, kitajskih in {e nekaterih zemljepisnih imen, ki so se deloma uveljavila tudi 

v slovenskih u~benikih in geografski literaturi. Nekatera so {e vedno »nekak{ni« slovenski eksonimi, 

na primer mavretanska pokrajina El Dùf za originalno El Djouf, alìrsko-malijska pu{~ava Erg [e{ za 

Erg Chech, saudijska pokrajina Ned`d za Najd. Takrat je bil vpeljan tudi izraz Indokina, ki {e vedno 

tekmuje s primernej{ima slovenskima poimenovanjema Indokitajska oziroma Indokitajski polotok. 

Dober dokaz za vdor srbizmov je preveden u~benik Izvenevropski kontinenti iz leta 1937, delo srbskega 

geografa Radivojevi}a. V njem ob pravkar omenjenih imenih najdemo na primer {e Satled` za 

pandàbsko reko Sutlej, Dàmna za indijsko reko Yamuna, Dùngarija za pokrajino v Sinkiangu Jung- 

154


gar Pendi, Kolumbija za severnoameri{ko reko Columbia River, Menam za tajsko reko Mae Nam Chao 

Praya (ime Menam se je {e posebno trdovratno zakoreninilo, a je povsem zgre{eno, saj tajski ob~noimenski 

izraz Mae Nam, podoma~eno menam, pomeni reka!), Port Artur za sodobni kitajski Lüshun, 

[ari za ~adsko reko Chari, vendar jezero Tsad za âdsko jezero, Chartum za Kartum, Chile za île, 

Colombo za Kolombo, Karachi za Kara~i. Podoma~eni sta tudi mehi{ko mesto Mehiko in ju`noafri{ko 

mesto Pretorija, ki ju drugje v taki obliki ni mogo~e najti, kar velja tudi za ime Njujork (v komentarju k sliki 

67 na strani 69 pa je zapisano v New-Yorku). Prav tako je podoma~eno ime Filadelfija, ne pa na primer 

ime kanadskega otoka Nove Fundlandije, ki je zapisan v originalni obliki New Foundland. 

Tik pred 2. svetovno vojno in med njo se je pod vplivom De Agostinijevega {olskega atlasa in ~asnikarstva, 

ki je iz~rpno poro~alo o dogajanjih v italijanskih kolonijah, pove~al vpliv italijanskega jezika. 

Italijanska imena so bila {e najbolj pogosto v rabi za geografske pojave in topografske objekte na obmo~ju 

zdaj{njih dràv Libije, Etiopije in Somalije, deloma tudi Egipta in Sudana, kjer pa so pome{ana z angle{- 

kimi imeni. Ve~ina italijanskih imen je pozneje utonila v pozabo, nekaj pa se jih je vendarle ohranilo. 

Zna~ilni primeri v Libiji so naselja Agedabia za Ajda – biya – , Augila za Awjilah, Bengasi za Bingha – zi •– /Bangha – zi •– , 

Bomba za Bu – mbah, Derna za Darnah, el Azizia za Al 'Azi •– zi •– yah, en Noflia za An Nu – wfali •– yah, hribovje 

Auenat za Jabal al 'Awayna – t in upravna enota Cirenaica za Cyrenaica, v Etiopiji naselja Adua za Adwa, 

Belfodio za Be – lfodyo, Dire Daua za Dire – Dawa, Gondar za Gonder, Lechemti za Nek'emte, Gorovje Ciokke 

za Choke in Jezero Regina Margherita za A – baya Ha – yk' ter v Somaliji naselja Bender Beila za 

Bandarbeyla, Bereda za Bareeda, Brava za Baraawe, Chisimaio za Kismaayo, Hargeisa za Hargeysa, 

upravna enota Nogal za Nugaal in obalna reliefna oblika Rt Guardafui za Raas Caseyr/Cap Gwardafuy. 

Po 2. svetovni vojni in {e zlasti v ~asu informacijske globalizacije je stopil v ospredje angle{ki jezik, 

za katerega je najbolj zna~ilno angle{~ini prilagojeno podoma~evanje arabskih zemljepisnih imen in 

imen v drugih britanskih kolonijah. Manj pomembna, a ne zanemarljiva je tudi vloga franco{~ine, {e 

zlasti v severozahodni Afriki in na obmo~ju Indokitajskega polotoka. Primeri iz angle{~ine prevzetih tujih 

zemljepisnih imen so Aden za 'Adan, Assuan za Aswa – n, Bangkok za Krung Thep, Beirut za Bayru – t, 

Benares za Va – ra – nasi, Brahmaputra za Brahmaputra/Yarlung Zangbo Jiang, Celebes za Sulawesi, El 

Alamein za Al 'Alamayn, El Fasher za Al Fa – shir, El Obeid za Al Ubayyid, Ganges za Ganga, Gaza za 

Ghazzah, Hadramaut za Hadramawt, Haifa za Hefa, Hurghada za Al Ghurdaqah, Port Said za Bu – r Sa'i •– d, 

Ubangi za Oubangui/Ubangi. Primeri iz franco{~ine prevzetih zemljepisnih imen pa so Agadir za Aga – di •– r, 

Constantine za Qacentina, Fès za Fa – z, Gabès za Qa – bis, Hammamet za Hamma – ma – t, Kairouan za Al 

Qayrawa – n, Kénitra za Al-Q'nitra, Ouargla za Wargla, Sfax za Şafa – qis, Sousse za Su – sah, Tamanrasset 

za Tamenghest, Tanger za Tanjah, Tétouan za Ti •– twan. 

Najnovej{a faza je nastopila {ele z najnovej{imi geopoliti~nimi spremembami. Po razpadu Sovjetske 

zveze je pri{lo do ponovne rusifikacije v sloven{~ino podoma~enega tujega zemljepisnega imenja, 

saj smo prevzeli kar {tevilna ruska imena na ozemljih novonastalih dràv, kjer je ru{~ina praviloma izgubila 

status uradnega jezika, zato so se tamkaj{nja zemljepisna imena spremenila. Vendar so bila ruska 

imena v nekaterih primerih zaradi zgodovinskega pomena tradicionalno uveljavljena, obenem pa so 

prepojena s slovanskim duhom, zato smo nekatera imena za bolj znana imena mest in drugih pojavov 

enostavno prevzeli. Zna~ilni primeri so A{habad za A{gabat, Baku za Baki • , Bi{kek za Bishkek, Buhara 

za Buhoro, Grodno za Hrodna, Harkov za Kharkiv, Karaganda za Ķaraghandy, Kijev za Kyjiv, Ki{injev 

za Chişinaüu, Lvov za L'viv, Samarkand za Samarqand, Semipalatinsk za Semey, Ta{kent za Toshkent, 

Vinica za Vinnytsia, Vitebsk za Vicebsk, Zaporo`je za Zaporizhzhia, @itomir za Zhytomyr. 

4.1 PRIMERJALNA ANALIZA RABE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V PREUÊNIH 

ATLASIH SVETA IN DRUGIH VIRIH 

[tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen se zaradi razli~nih kriterijev podoma~evanja, razli~nih 

meril oziroma razli~ne podrobnosti zemljevidov, pestrosti prikazanih geografskih pojavov in topografskih 

objektov ter razli~no kakovostne izvedbe (alonimske dvojnice so obravnavane kot samostojna 

155


Drago Kladnik 

2500 

2000 


1500 

1000 

500 

0 

Cigale 

Oroèn 

Bohinec 

[kolska knjiga 

Medved 

Timesov atlas 

VAS – 1992, 1996 

Moje prvo ~udovito … 

[olski atlas – GIAM 

Atlas 2000 

Dorling 

Monde Neuf 

U~ila 

Priro~ni atlas 

[olski atlas – Mladinska 

De Agostini 2005 

Knauer 

Pravopis 

Afrika Antarktika Azija Evropa Ju`na Amerika Oceanija Severna Amerika Srednja Amerika 

Slika 52: [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen po celinah v preu~enih atlasih sveta, Velikem 

splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu. 

podoma~ena imena) v posameznih preu~enih virih mo~no razlikuje. Najve~, kar 4178 podoma~enih 

tujih zemljepisnih imen je v Cigaletovem Atlantu. Ve~ kot 3000 jih je tudi v [olskem atlasu ([kolska knjiga 

1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Med vire 

s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 

1941), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Atlas 

sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni 

leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Viri z najmanj{im {tevilom podoma- 

~enih tujih zemljepisnih imen so zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), Geografski 

atlas za osnovno {olo (DZS 1997) in Slovenski pravopis (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). 

[tevilo podoma~enih imen se razlikuje glede na kopenska in morska zemljepisna imena, kamor so 

uvr{~ene tudi podmorske reliefne oblike. Te razlike so v prvi vrsti plod razli~ne zasnove atlasov in drugih 

preu~enih virov. 

Primerjave med kopenskimi toponimi po celinah so razvidne s slike 52. Opazno je, da je dale~ najve~ja 

stopnja doma~enja na posamezni celini pri evropskih imenih v Cigaletovem Atlantu (kar 

2281 podoma~enih imen). V mlja{ih virih se {tevilo podoma~enih imen v Evropi ve~ kot prepolovi in je 

v nekaterih (Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, Geografski atlas za osnovne {ole, Veliki {olski atlas 

zalo`be U~ila in Priro~ni atlas sveta) manj{e od 500. Evropa je sprva krepko preka{ala Azijo, po 2. svetovno 

vojni se je {tevilo podoma~enih imen s teh dveh celin izena~ilo ali pa je pri{la v ospredje Azija,

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles